»Storil nisem ničesar kaznivega, nisem imel namena, da bi komur koli zagotovil kaj protipravnega,« je na ljubljanskem višjem sodišču zatrdil nekdanji direktor agencije za varnost prometa (AVP) Igor Velov. Senat pod vodstvom Tomaža Bromšeta je obravnaval njegovo pritožbo na sodbo, s katero je bil julija lani obsojen zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Dobil je pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let in 2000 evrov denarne kazni.
Njegov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar je višjim sodnikom predlagal, naj ga obtožbe oprostijo ali prvostopenjsko sodbo vsaj razveljavijo in odredijo novo sojenje. Pritožilo se je tudi tožilstvo, ki je, nasprotno, predlagalo strožjo kazen. Že konec sojenja na okrožnem sodišču je terjalo, da naj ga obsodijo na poldrugo leto zapora, 10.000 evrov denarne kazni in mu izrečejo triletno prepoved opravljanja uradne funkcije. »Tožilstvo zastopa stališče, da se pri korupcijskih dejanjih za javne uslužbence izreče zaporna kazen. Korupcijo je težko zaznati, težko jo je tudi dokazati. Če se razraste v družbi, je to velika težava, zato jo je treba odločno ustaviti,« je višjim sodnikom dejal specializirani državni tožilec Luka Moljk.
Obramba: Ničesar ni zahteval
Velov je bil obsojen, ker naj bi kot direktor AVP marca 2016 za sklenitev pogodbe za digitalizacijo šolskih poti od lastnika in direktorja podjetja SGB Aleša Trontlja terjal darilo 4800 evrov v obliki sponzorstva za kranjski boksarski klub Bulldog. Čeprav Trontelj tega ni plačal, je julija istega leta AVP s SGB vseeno podpisal pogodbo o digitalizaciji. Sicer se pod njo ni podpisal Trontelj, ki se je Velovu in predsedniku Bulldoga Sebastijanu Novaku izogibal, pač pa SGB-jev prokurist.
Kovačič Mlinar je kot že na prvostopenjskem sojenju tudi pred višjimi sodniki poudaril, da obtoženi ni ničesar zahteval. Beseda »zahtevati« po SSKJ pomeni »izražati odločno hotenje«. Velov pa je le predlagal možnost sponzoriranja kakšnega športnika, ničesar konkretnega ni navedel, na primer koga, za kolikšno ceno in tako dalje. Prav tako podpisa pogodbe ni z ničimer pogojeval. »Lahko bi rekli, da je bilo to neprimerno, lahko bi o tem kaj rekel KPK, vsekakor pa ne kazensko sodišče,« je dejal zagovornik.
»Naj se korupcija preganja, a ne za vsako ceno«
Tožilčeve besede o korupciji v družbi in zahtevani zaporni kazni je ocenil kot »zelo ideološko razlago«. Sam je dejal, da je za odmero kazni pomembnejši podatek, da bo marca poteklo že deset let od kaznivega dejanja in da Velov ne prej ne potem ni bil nikoli kaznovan. Opozoril je še, da je od začetka kazenskega postopka minilo šest let in da v tem času Velov ne more opravljati nobene javne funkcije, preživljati pa mora šest otrok. Preizkusno dobo, odmerjeno na okrožnem sodišču v okviru pogojne kazni, je ocenil za predolgo, češ da je obtoženi medtem že dokazal, da je vreden zaupanja. Pri odmeri kazni je treba upoštevati tudi, da je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, kar pomeni, da nobena nagrada oziroma darilo ni bilo izplačano. Zagovornik je tožilstvo okaral, da s predlagano kaznijo želi ustvariti vtis, da je šlo za hudo kaznivo dejanje.
Tudi Velov je višjim sodnikom zagotovil, da od Trontlja ni ničesar zahteval. Če je on to tako razumel, je bilo to njegovo subjektivno doživljanje, ki pa ne odraža resničnega stanja. »Naj se ne sodi po občutkih, ampak v skladu z zakonom,« je njegovo misel končal Kovačič Mlinar. »Strinjam se, da naj se korupcija preganja, a ne za vsako ceno. Ne tako, da sem jaz žrtveno jagnje,« pa je izjavil Velov in dodal, da je sam ceno že plačal z nezaposljivostjo. Sodba bo znana v pisni obliki v približno enem mesecu.
