Prejšnji teden je tudi veliko Slovencev spremljalo iskalno-reševalno akcijo za pogrešanim 19-letnim študentom Jakovom Vučetićem iz Srbije, ki je v nedeljo zvečer, 1. novembra, s Plemenic pod Triglavom poklical na pomoč. Zaradi megle, vetra, oblakov in teme je obtičal na gori, na kateri je moral preživeti noč. V dolino mu je še uspelo sporočiti koordinate svoje lokacije, slišal se je tudi še z družino. Ali je umrl kmalu zatem, ni povsem jasno. Naslednje dopoldne so na območju Luknje na nadmorski višini 2130 metrov našli telefon, zaščitno folijo, ponjavo, blazino pa tudi nahrbtnik. Njegovo truplo pa so odkrili šele v četrtek približno 200 metrov nižje od te točke. V ponedeljek so ga že pokopali v domačem kraju Preljina pri Čačku.
»Preseneti« jih tema
Po navedbah policije je bil vzrok smrti padec. »Najverjetneje mu je zaradi slabše vidljivosti nekje spodrsnilo,« je za srbske medije komentiral fantov oče Nikola Vučetić. In dodal, da se je po njegovem mnenju to pripetilo že v noči z nedelje na ponedeljek.
Na isti dan, ko so našli najstnikovo truplo, so gorski reševalci posredovali tudi nad Suhadolnikom v okolici Taške v občini Preddvor, kjer sta v zahtevni steni obtičala planinca. Tudi tisto reševanje sta oteževali tema in gosta megla. »Po naših podatkih se največ nesreč zgodi zaradi nepoznavanja terena in zdrsa,« so pojasnili na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). »Dodaten problem je tudi kratek dan, zaradi česar se obiskovalcem gora marsikdaj ne uspe pred temo varno vrniti v dolino.« Samo za predstavo: prejšnjo nedeljo je na Plemenicah sonce zašlo ob 16.53, včeraj že ob 16.36. Da nekateri pohodniki tega niso usvojili več tednov po premiku ure, kaže primer reševanja z Begunjščice. »Pohodnika je presenetila tema, s seboj ni imel primerne opreme, kot je čelna svetilka,« so sporočili iz GRS Radovljica, člani katere so ga reševali z neprehodnega terena.
Vreme se lahko hitro spremeni
Na prehodu med jesenjo in zimo lahko pohodnike v težave spravi tudi hitro spremenljivo vreme. »Premamilo ga je lepo vreme za izlet. Ko je šel v soboto na pot, je bilo vreme lepo in sončno, okoli deset stopinj Celzija. Potem pa je sredi noči začelo snežiti. Močno je pihalo, sunki vetra so presegli hitrost 100 kilometrov na uro,« je sinov podvig denimo komentiral Nikola Vučetić.
»V nekaterih višjih legah visokogorja je že zapadel sneg, zato so razmere zimske. Glede aktualnih podatkov predlagamo spremljanje objav Arsa. Pred vsako turo v gorah moramo preveriti vremenske razmere, pozimi pa še plazovni bilten,« pa svetujejo v GRZS. Po oceni njihovih strokovnjakov je bil 19-letni srbski študent za pot na Triglav neustrezno opremljen, njegov oče pa je takrat dejal, da je bil »pripravljen, le oblačila je imel neustrezna«. Kako točno je bil fant oblečen za svoj zadnji pohod, ne vemo, so pa pri GRZS pojasnili, da med nujno opremo v zimskih razmerah spadajo zimski pohodniški čevlji, topla in nepremočljiva oblačila (kapa, rokavice, pulover, primerne hlače, bunda, gamaše) ter dodatna oblačila. Obenem pa tudi še primeren nahrbtnik, v katerem ne smejo manjkati osebni dokument, komplet prve pomoči, čelna svetilka z rezervno baterijo, napolnjen mobilni telefon in polna prenosna baterija, topla pijača in hrana, alufolija, bivak vreča, čelada, samovarovalni komplet in plezalni pas za zahtevne poti.
Opremo je treba znati uporabljati
Na Gorski reševalni službi Slovenije opozarjajo še, da je del obvezne opreme pozimi tudi plazovni trojček (žolna, plazovna lopata, plazovna sonda) ter cepin in dereze. »Pomembno je, da znajo pohodniki to opremo tudi pravilno uporabljati,« opozarjajo pri GRZS. Posamična društva GRS in tudi planinska društva organizirajo tečaje uporabe zimske opreme, kakor tudi varnega gibanja v gorah. Poleg upoštevanja vremenskih razmer in ustrezne opreme pa mora odločitev planinca za odhod v gore temeljiti na kritični presoji lastnih psihofizičnih sposobnosti, za obisk visokogorja v zimskih razmerah pa so nujno potrebne tudi ustrezne izkušnje.
Na kaj vse morajo torej biti pozorni tisti, ki se želijo v zimskih razmerah podati v gore? Upoštevati morajo, da so planinske poti zasnežene, zaradi česar ni mogoče videti markacij. Dnevi so krajši, temperature nižje, več je tudi vetra. Pri GRZS opozarjajo še, da se lahko razmere v gorah zelo hitro spremenijo, podaljša pa se tudi potreben čas za pot. »Če poleti za neki vzpon potrebujemo eno uro, je ta čas v zimskih razmerah vsaj podvojen,« so poudarili. Pohodniki morajo vedeti še, da je večina planinskih koč pozimi zaprtih, da sneg v primerjavi s kopnimi tlemi predstavlja težavo, saj lahko pohodnik zdrsne, vidljivost pa lahko izniči do te mere, da posameznik izgubi orientacijo. Opozorili so še na možnost snežnih plazov, poledenelih delov in opasti napihanega snega.
Rekordno število posredovanj
Na GRZS so pojasnili, da v zadnjih tednih ni bilo veliko več reševanj kot v primerljivem obdobju v prejšnjih letih. Drugače pa je na ravni vsega leta. »Ugotavljamo rekordno število nesreč, ki je prvič preseglo število 700, in to že dva meseca pred koncem leta. Od začetka leta do 8. novembra so gorski reševalci posredovali 729-krat, lani v enakem obdobju pa 619-krat,« so predstavili statistiko.
V vsem lanskem letu so posredovali 660-krat, v zadnjih dvanajstih letih pa je bilo najmanj akcij leta 2015, in sicer 430. Do vključno nedelje je v slovenskih gorah letos življenje izgubilo 36 oseb, lani v vsem letu 50. Največ v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. V zadnjem desetletju sta po številu smrti v gorah izstopali leti 2023 z 28 smrtnimi žrtvami in 2021 z 29.