Preiskava tragične petkove nesreče, ki je terjala življenje mlade dijakinje, ki jo je med prečkanjem ceste na prehodu pri zeleni luči do smrti povozil avtobus ljubljanskega mestnega prometa, še ni zaključena, mladi pa danes na kraj tragedije prinašajo cvetje in prižigajo sveče.
Kaj vse je botrovalo nesreči, ki je pretresla prestolnico in celotno Slovenijo, poskušajo razčistiti policisti, je bilo pa že v petek jasno, da je 48-letni voznik avtobusa med zavijanjem desno (prav tako pri zeleni luči) mlado peško spregledal.
Tako kot vsaka tovrstna nesreča, ki so v Ljubljani in Sloveniji sicer na srečo redke, je tragedija spodbudila razmisleke o prometni varnosti in vsakodnevnem sobivanju najbolj ranljivih pešcev s težkimi tovornjaki in avtobusi.
Letos povzročili 40 nesreč
Kot razlagajo na agenciji za varnost prometa, so poklicni vozniki tovornjakov, avtobusov in dostavnih vozil udeleženi v manjšem deležu prometnih nesreč, vendar so njihove posledice pogosto hujše zaradi mase in dimenzij vozil, ki jih upravljajo. Pred tremi leti je Škofjo Loko z okolico pretresla tragična nesreča v Hrastnici, kjer je 49-letni voznik avtobusa pri speljevanju z avtobusnega postajališča trčil v komaj šestletnega otroka in ga do smrti povozil, kar je opazil šele čez nekaj metrov.
Po podatkih agencije so bili vozniki avtobusov lani udeleženi v 353 prometnih nesreč, povzročili pa so jih 141. Letos so jih povzročili 40, udeleženi pa so bili v 101 nesreči. Pred petkovo tragedijo nobena od nesreč ni bila smrtna
Pomanjkljiv vsak četrti tovornjak in deveti avtobus
Nadzori sicer kažejo, da je bolj problematično stanje na področju tovornega prometa, varnost potniškega prometa pa je bolj zgledna, a vendarle ni idealna. Kot je razvidno iz policijskega letnega poročila za leto 2025, so slovenski policisti februarja lani izvedli več poostrenih nadzorov v okviru akcije evropske mreže Roadpol za varne in zakonite prevoze potnikov in blaga. Kršitve in pomanjkljivosti so policisti ugotovili pri vsakem četrtem ustavljenem tovornem vozilu in pri vsakem devetem avtobusu, pri čemer pa je treba poudariti, da je šlo predvsem za avtobuse, ki vozijo na daljše razdalje, in ne za avtobuse mestnega prometa.
Konec lanskega leta so policisti skupaj z inšpektoratom za infrastrukturo in nadzorniki Fursa izvedli tudi poostren nadzor avtobusov tako v notranjem kot tudi mednarodnem prometu. Takrat so policisti pod drobnogled vzeli avtobuse na območju Ljubljane, Kranja in Novega mesta ter odkrili številne kršitve in napake, med njimi tudi kritične. Nekateri avtobusi so denimo imeli izrabljene pnevmatike in počena vetrobranska stekla. Šestim avtobusom so odredili izredni tehnični pregled. Pri enem zavore na zadnji pogonski osi niso delovale, na drugem so bile tri izmed šestih pnevmatik povsem neustrezne oziroma izrabljene, tretji je imel na armaturni plošči z lepilnim trakom prelepljen rdeč opozorilni znak za nedelujoč zavorni sistem ABS, ki seveda tudi sicer ni deloval. Isti avtobus je imel tudi zelo prerjavelo podvozje.
Ključni osredotočenost in utrujenost
Na agenciji za varnost cestnega prometa sicer opozarjajo, da sta pri poklicnih voznikih ključna dejavnika tveganja osredotočenost in utrujenost. »Vozniki težkih vozil upravljajo vozilo, ki tehta več deset ton in ima tudi do 40 odstotkov daljšo zavorno pot kot osebno vozilo, zato je popolna osredotočenost nujna. (...) Utrujenost ostaja eden najnevarnejših, a pogosto spregledanih dejavnikov tveganja. Ocenjuje se, da je prisotna pri približno 20 odstotkih prometnih nesreč. Njeni učinki so primerljivi z vožnjo pod vplivom alkohola, zato so pravila o delovnem času in počitkih ključna za varnost,« pojasnjujejo na agenciji.
Med pogostimi tveganji za nastanek prometne nesreče so po njihovih izkušnjah tudi utrujenost voznikov in motnje pozornosti - tudi zaradi uporabe telefona med vožnjo - v urbanih okoljih, kjer je veliko ranljivih udeležencev v prometu – pešcev, kolesarjev in uporabnikov e-skirojev. Prav zato se nesreče, v katere so vpleteni avtobusi, najpogosteje zgodijo v naseljih oziroma urbanih središčih, predvsem pri vključevanju v promet, zavijanju, menjavi prometnih pasov ter v situacijah z zmanjšano preglednostjo.
»Posebej izpostavljamo tveganja pri zavijanju desno, kjer lahko zaradi velikosti vozila in mrtvih kotov pride do spregleda pešcev ali kolesarjev. Pri mestnem avtobusnem prometu so značilne tudi nesreče, povezane z nenadnim zaviranjem, pri katerih se poškodujejo potniki v avtobusu, predvsem starejši,« opozarjajo na agenciji, kjer hkrati poudarjajo pomen defenzivne vožnje, doslednega spoštovanja prometnih pravil, ustreznega počitka in dodatnega usposabljanja poklicnih voznikov za varno vožnjo v urbanih okoljih.