Obramba dveh domnevnih članov slovenskega podzemlja, ki ju sumijo ugrabitve, je pred kratkim neuspešno poskušala vrhovno sodišče prepričati, da ju izpusti iz pripora. Poleg njiju se je v sodni preiskavi znašel še en osumljenec, v brutalno ugrabitev pa naj bi bilo vpletenih še več ljudi. O nenavadni in brutalni ugrabitvi so februarja poročali v Večeru in Slovenskih novicah, kjer so zapisali, da je združba Domžalčana očitno osumila vpletenosti v krajo 30 kalašnikovk, 300.000 evrov in dveh kilogramov kokaina.
Rešili so ga prijatelj in policisti
Dva osumljenca, med njimi menda tudi sosed domnevnega vodje slovenske celice kavaškega klana Klemna Kadivca, naj bi Domžalčana pod pretvezo, da potrebujeta njegovo pomoč, zvabila v avtomobil, v katerega je nato prisedel še en moški. Skupaj so se odpeljali v gozd na obrobju Ljubljane, kjer sta jih pričakala še dva moška. Na glavo so mu prislonili pištolo, mu prelepili usta in mu na hrbtu zvezali roke. Ker je sumil, da utegne biti ogrožen, je na srečo že prej obvestil svojega prijatelja, ki je sledil lokaciji njegovega telefona in nazadnje obvestil policiste.
Ko so bili policisti že v bližini, je začel bežati, zbežali so tudi trije ugrabitelji, policisti pa so prestregli prva dva osumljenca, ki sta Domžalčana pobrala z avtomobilom. Oba so aretirali in sta od februarja dalje v priporu, zoper njiju pa je potekala tudi sodna preiskava. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam pojasnili, da se je sodna preiskava končala 12. maja, spis pa je romal na tožilstvo, ki mora sprejeti odločitev glede pregona.
Kot je razvidno iz aktualnega sklepa vrhovnega sodišča, ki je obema obdolženima pripor podaljšalo do konca junija, je ljubljansko okrožno sodišče konec marca sodno preiskavo uvedlo tudi proti tretjemu članu združbe, ki naj bi bil prav tako vpleten v ugrabitev.
Dveh pajdašev še niso identificirali
Predlog za podaljšanje pripora je podalo tožilstvo, ki mu obramba očita, da postopek »po nepotrebnem zavlačuje in podaljšuje zaradi razširitve preiskav zoper (tretjega, op. p.) osumljenega«, ki naj ne bi bil vpleten v ugrabitev in ga oškodovanec v okviru sodne prepoznave ni prepoznal.
Vrhovni sodniki so presodili, da je pripor upravičen, pri čemer so se opredelili tudi do utemeljenosti suma in ocenili, da je še vedno podana večja verjetnost, da sta obdolžena zakrivila ugrabitev, kot da sta nedolžna. Tega po mnenju vrhovnega sodišča ne potrjujejo le izpovedi oškodovanca in dveh prič, temveč tudi dokazi iz avtomobila domnevnih ugrabiteljev. V avtomobilu BMW 5, na katerem so bile ukradene registrske tablice, so policisti namreč našli osebne predmete ugrabljenega, njegov športni copat, ovoj lepilnega traku pa tudi dve pištoli z zabrisano identifikacijsko številko ter naboje. Pripor je tudi po mnenju vrhovnih sodnikov nujen. »To še utrjuje okoliščina, da sta vsaj dva sostorilca očitanega dejanja še vedno neidentificirana in na prostosti, zato bi obdolženca z njima, tudi z uporabo kriptirane komunikacije, ki jima očitno ni tuja, lahko ponovno stopila v stik,« so opozorili na sodišču.
Obramba je med drugim problematizirala tudi konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja ugrabitve, češ da tožilstvo ni konkretno opisalo njunega namena, da ugrabljenega prisilita, da kaj stori, opusti ali trpi, ter da gre kvečjemu za precej blažje kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti. Toda zagovornika sodišča nista prepričala.