Leta 1995, ko je bila Christa Pike stara rosnih 18 let, je s 17-letnim fantom Tadarylom Shippom pretepla, mučila in umorila 19-letno Colleen Slemmer. Vsi trije so se spoznali v kampu za problematične najstnike. Pikova ji je smrtonosni udarec zadala s kamnom.
Poleg dejstva, da so bili vpleteni najstniki, je pozornost javnosti pritegnilo tudi dejstvo, ker je imela umorjena na prsih vrezan pentagram, simbol, povezan s satanističnimi rituali, poročajo ameriški mediji.
Hvalila se je
Pikova je takrat trdila, da jo je Colleen žalila in ji skušala speljati fanta, a sta jo dve priči postavili na laž. Še pred umorom naj bi se hvalila, kaj bo storila, po dejanju pa si je celo shranila spominek – delček žrtvine lobanje.
Marca 1996 so jo spoznali za krivo in jo obsodili na smrtno kazen. Takrat je bila najmlajša oseba v ZDA, obsojena na najhujšo možno kazen. Shippu, ki je bil v času umora mladoleten, so odredili dosmrtni zapor brez možnosti predčasnega izpusta.
Usmrtitev načrtovana za sredo
Pikova in številni odvetniki so se desetletja na vso moč trudili, da bi ji kazen znižali, a jim to ni uspelo. Vložili so prošnjo za pomilostitev, dolgo 226 strani, za življenje Pikove se zavzemajo številni borci za zaščito človekovih pravic in nasprotniki smrtne kazni.
Petdesetletnico naj bi usmrtili v sredo. Če jo bodo, bo to prva usmrtitev ženske v ameriški zvezni državi Tennessee po več kot 200 letih. Nazadnje so žensko usmrtili leta 1819.
Po navedbah ameriških medijev so od 70. let prejšnjega stoletja v ZDA usmrtili 18 žensk in 1663 moških.
Pri dvanajstih prvi poskus samomora
V pritožbah na sodbo je obramba izpostavljala dokumentirano zgodovino spolnih zlorab Christe Pike, kakor tudi zanemarjanja v otroštvu. Odvetniki so prepričani, da če bi v današnjem času morila kot najstnica, ne bi mogla biti obsojena na smrt.
Po navedbah njene tete jo je mama večkrat pustila v pasjih izločkih, ignorirala pa je tudi številne zdravstvene napade, ki jih je imela. Pikova je pri 12 letih prvič skušala storiti samomor.
Porota na prvem sojenju tako ni imela priložnosti slišati o posilstvih in duševni bolezni takrat 18-letnega dekleta, je za ameriške medije izpostavila Sandra Babcock, strokovnjakinja za smrtno kazen na pravni univerzi Cornell.
Posilstva babičinega in materinih partnerjev
Forenzična psihologinja Diana McCoy je že med prvim sojenjem ugotovila, da so Pikovo v otroštvu hudo zanemarjali, jo pretepali, najmanj dva mamina partnerja pa sta jo tudi posilila. Prvič, ko je bila stara enajst let.
Še več, naknadno se je izkazalo, da jo je kot deklico spolno zlorabljal babičin partner. Zaupala se je mami, a ji ta ni verjela. McCoyeve odvetnik na prvotnem sojenju ni pozval k pričanju, pozneje pa sodniki tega niso hoteli sprejeti kot del obrambe.
Pikovi so leta 2021 postavili še diagnozo bipolarne motnje, za katero se odtlej zdravi.
Leta 2023 jo je pregledala še forenzična psihologinja Bethany Brand. Ugotovila je, da je primer morilke izjemno redek, saj jo je fizično, spolno, čustveno zlorabljal cel kup ljudi, ki bi jo morali ščititi, in to od predšolske dobe dalje.
Nezdravljena bolezen
Dolga desetletja je tudi niso zdravili zaradi duševne bolezni, ki bi lahko vplivala na njeno dejanje pri 18 letih.
»Smrtna kazen je namenjena najhujšim od najhujših. Ne pa za tiste z najslabšo obrambo ter najbolj ranljive ali zlorabljene iz otroštva,« je opozorila ameriška pravnica.
Na vrhovnem sodišču so lani odločili, da ni zadosti dokazov za razveljavitev njene kazni. Takrat so ji tudi odredili dan usmrtitve. Življenje ji zdaj lahko reši le še guverner Tennesseeja Bill Lee, ki pa te pravice doslej še ni uveljavil. In videti je, da je tudi tokrat ne bo.
Za njeno rešitev si prizadevajo različne skupine aktivistov, borci za človekove pravice in nasprotniki smrtne kazni, ki tudi javno protestirajo.
Žrtvina družina si želi mir za pokojno
Po drugi strani pa si May Martinez, mama umorjene Colleen, želi, da bi Pikovo usmrtili in bi njen otrok tako končno lahko počival v miru.
»Bolje bi se počutila, če bi tudi ona trpela in bi jo bolelo, tako kot je mojo hčer. Nenehno podoživljam te trenutke. Želim si, da se to zaključi, še preden umrem,« je bila jasna.
V dokumentarnem filmu Dead Woman Walking: Pike Vs Tennessee se je Pikova pokesala. Zanikala je, da bi častila hudiča: »Mediji so o meni pisali kot o zlobni osebi, častilki satana. A to ni bilo res.«
