Ker so bile današnje navedbe priče precej manj podrobne, so na sodišču prebrali njeno izjavo iz leta 2002. V njej je opisala, da je eden od storilcev zapiral vrata banke, drugega pa je skozi okno videla pri bančnem pultu. Po takratni izjavi naj bi drugi moški eno od uslužbenk držal za vrat oziroma jo objemal in vlekel proti prostoru s trezorjem.
Priča je takrat navedla, da sta bila v banki dva moška. Danes pa je povedala, da se podrobnosti ne spomni več in da ne more povedati, katero od uslužbenk je videla. Opozorila je tudi, da je bilo skozi okno mogoče videti v notranjost kljub zavesam.
Dogajanje je po lastnih besedah opazovala nekaj minut, nato pa poklicala policijo. Priča je še povedala, da je sodelavec takrat stregel v notranjosti lokala in dogajanja v banki ni videl.
Na vprašanje zagovornice obdolženega Daniela Borojevića, ki mu tožilstvo očita, da je leta 2002 izvedel drzen rop Krekove banke v Celju, je priča ponovno pojasnila, da jo je predvsem presenetilo, da so bila zunanja steklena vrata banke zaprta. Danes se ne spomni niti, koliko gostov je bilo takrat na terasi in ali je kdo od njih še kaj povedal o dogajanju.
Vprašanje DNK-dokazov
V nadaljevanju današnje obravnave so odprli tudi vprašanje DNK-dokazov. Nacionalni forenzični laboratorij je sodišču pojasnil, da podatkov, uporabljenih pri izdelavi strokovnega mnenja 13. avgusta 2002 o ropu banke, v evidenci DNK ne hranijo več, saj so bili izbrisani. Izbrisani so bili med drugim podatki o datumu odvzema vzorca, policijski enoti, kaznivem dejanju, zaradi katerega je bil vzorec odvzet, datumu vnosa profila in samem profilu DNK.
Laboratorij konkretnega razloga za izbris podatkov nima, pojasnil pa je, da je bil ta verjetno izveden samodejno po poteku zakonsko določenega roka hrambe. Zato tudi ne more zanesljivo ugotoviti, iz katerega primera oziroma policijske obravnave izvira primerjalni DNK, uporabljen pri izdelavi strokovnega mnenja.
Zagovornica je zaradi tega vztrajala pri predlogu za izločitev listin oziroma dokazov, povezanih z DNK. Po njenem mnenju iz podatkov, ki jih je sodišču posredoval Nacionalni forenzični laboratorij, ni mogoče zanesljivo ugotoviti izvora primerjalnega DNK.
Senat zavrnil preložitev obravnave
Tožilstvo je temu nasprotovalo. Meni, da izbris podatkov iz evidence DNK še ne pomeni, da gre za nezakonit dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa. Opozorilo je tudi na podatke iz kazenske evidence, po katerih je bil obtoženi v preteklosti pravnomočno obsojen v šestih kazenskih zadevah.
Tožilstvo je zato predlagalo, naj sodišče pridobi spise teh zadev in preveri, katere policijske enote so jih obravnavale ter ali je bil obtoženemu v kateri od njih odvzet vzorec DNK. Zagovornica je temu nasprotovala, saj po njenem mnenju tudi pridobitev teh spisov ne bi omogočila povezave katerega od takrat odvzetih vzorcev s primerjalnim DNK, uporabljenim pri izdelavi strokovnega mnenja.
Obdolženi je tudi današnjo obravnavo spremljal prek videopovezave in pokazal zdravniški izvid, iz katerega izhaja, da ima vnetje srednjega ušesa in hude bolečine. Njegova zagovornica je zato predlagala preložitev obravnave, vendar je sodni senat njen predlog zavrnil.
Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 23. septembra.