Marjan Elemir Rozman je obsodilno sodbo marca letos na ljubljanskem sodišču sprejel vljudno in mirno. Za poskus uboja Sandija Š. septembra 2021, ko ga je porezal po trebuhu in vratu, je dobil sedem let in pol zapora, za povzročitev lahke poškodbe z nožem po vratu Andreje L. januarja 2022 dve leti zapora, za nasilništvo nad njo pa leto in tri mesece zapora. Pritožbene seje se tokrat ni udeležil. Na odločitev prvostopenjskega sodišča sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba, odločitev višjega sodišča bo znana čez nekaj tednov.

Tožilstvo je bilo kratko – pritožilo se je na prekvalifikacijo kaznivega dejanja prvostopenjskega sodišča iz poskusa uboja v povzročitev lahke telesne poškodbe. Čeprav je sodni izvedenec travmatologije ugotovil, da rane na vratu in rokah Andreje L. niso bile življenje ogrožajoče, pa bi ji po mnenju tožilstva z nožem vseeno lahko vzel življenje. »Naklep, ki ga prvostopenjski sodni senat ni našel, je obstajal. Imel je namen, da jo ubije, zabodel jo je v vrat, a si je premislil in ji je le še grozil,« je višja državna tožilka utemeljila pritožbo. Zato tožilstvo predlaga prekvalifikacijo kaznivega dejanja nazaj v poskus uboja, izrek višje kazni in skupno kazen v višini 17 let in pol zapora.

Ščitil sebe in partnerico

Zagovornica obtoženega Monika Poje je bila malce daljša. Že v izčrpnem končnem govoru marca letos se je trudila senat prepričati, da za obsodilno sodbo sploh ni dokazov, kar je izpostavila še enkrat. »Poskus uboja ni bil premišljen, načrten in zavesten, kakor je odločilo sodišče. Marjan Elemir Rozman tudi ni imel motiva zanj. Šlo je za silobran, morda prekoračeno uporabo sile, saj je Sandi priznal, da ga je prvi udaril,« je utemeljila pritožbo. Obramba vztraja, da je 1. septembra predlani oškodovani Sandi Š. razgrajal pred stanovanjem bivše partnerice Andreje L., v katerem je bil tudi Rozman. Trkal je, kričal, na vsak način skušal tudi na silo vstopiti v stanovanje, kamor sta ga gnala jeza in ljubosumje, ne pa skrb za bivšo partnerico. Obtoženega Rozmana je bilo strah, tesnobno se je počutil, še preden je Sandi skozi okno »nenadejano in protipravno« vstopil v stanovanje, začel kričati »kje je ta j..ač«, nato pa najprej z udarci, potem pa s ponvijo prvi napadel obtoženega. »Sandijeva agresivnost je pomembno dejstvo v tem primeru. Gospod Rozman je želel le zaščiti sebe in Andrejo,« je bila jasna zagovornica Pojetova. Naštela je še nekaj »napak« senata prvostopenjskega sodišča – zavrnitev odredbe sodnega izvedenca tako za obtoženega kot oškodovanca; na zaseženem nožu ni bilo bioloških sledi zabodenega Sandija, objektivnih dokazov, da ga je kdo obrisal, pa ni bilo; pravzaprav sploh ni bilo podatkov, ali je bil res zaboden s tem nožem.

Glede prekvalifikacije kaznivega dejanja poskusa uboja v lažjo poškodbo Andreje L. obramba ponavlja, da je Rozman januarja predlani v stanovanju njenega očeta ni napadel, temveč si je nož na vratu držala sama. »Za vsako ceno je hotela priti do denarja za droge, izsiljevala ga je, nož si je prislonila na vrat in zagrozila, da si bo nekaj naredila. On pa je hotel le preprečiti najhujše, ko ji je skušal vzeti nož. Takrat je prišlo do poškodbe,« je še možno različico poteka dogodkov opisala zagovornica. Izpostavila je, da se Andreja Rozmana, s katerim sta bila v zvezi, ni bala, pa še, da je neverodostojna. Na četrtem zaslišanju januarja letos je namreč spreminjala svoje izjave s prejšnjih zaslišanj, povedala, da je sama vmes umaknila ovadbo zoper Rozmana, da se dogodkov ni več spominjala, saj je od takrat preteklo že dolgo časa, vmes pa je sama postala brezdomka. »Meni ni nihče nič naredil. To je bil ravs. Saj nekaj tednov nazaj sem jih tudi dobila,« jo je odvetnica še citirala.