Konec novembra 2020 so policisti v stanovanju številka 35 v Majaronovi ulici v ljubljanskem Savskem naselju našli že mumificirano truplo starejše gospe. Na pomoč so jih poklicali njeni zaskrbljeni sorodniki, ki je že leta niso videli, z njo pa tudi ne govorili. Posmrtni ostanki gospe so ležali na postelji za trdno zaprtimi vrati ene od sob. Slabih pet let in pol kasneje se je na sodišču začela glavna obravnava proti njenemu sinu Antonu Kovačiču. Tožilstvo mu očita, da je kar osem let in pol, vse od 1. maja 2012 do tistega dne, skrival mamino truplo, ob tem pa dvigoval njeno pokojnino. Na račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS in s tem državnega proračuna naj bi si protipravno prilastil 92.760 evrov.
Trdil, da je v domu za starejše
Podobno kot že na predobravnavnem naroku leta 2023 se je obtoženi tudi v dvorani številka 30 ljubljanskega sodišča pred fotografskimi objektivi skušal skriti za modro mapo, a mu tokrat to ni najbolje uspelo. Krivdo za očitani mu dejanji, skrunitev maminega trupla in goljufijo, je zanikal že pred tremi leti, tako kot v preiskavi pa se 73-letni sivolasi gospod tudi v četrtek ob začetku sojenja ni zagovarjal.
Razen predstavnice Zpiza, sodnika, odvetnika, tožilca in peščice novinarjev v dvorani ni bilo nikogar drugega. Tudi ne Kovačičevih oziroma žrtvinih sorodnikov, po zaskrbljenem klicu katerih so truplo gospe pred leti tudi šli iskat. Z njo namreč že dolgo niso govorili. Kovačič jim je govoril, da mama in babica živi v domu za starejše v Idriji, stike z njo pa jim je onemogočal. Da je tam, so bili prepričani tudi sosedi, ki so sicer slutili, da bi lahko bilo v stanovanju za stalno spuščenimi roletami kaj narobe. A si nihče ni niti približno predstavljal, kaj se je zares dogajalo.
Sosedi slutili nekaj slabega …
»Vedeli smo, da je bolna. A je bila tako zelo zgovorna, da je bilo vseeno čudno, ko je nenadoma ni bilo več. Kar poniknila je. Ko je sin začel hoditi v stanovanje, smo mislili, da jo pač obiskuje,« je novembra 2020 za Dnevnik spregovorila ena od sosed, ki je dlje časa slutila, da v stanovanju v prvem nadstropju vendarle ni vse tako, kot bi moralo biti. Da je ženska mrtva, je prvič posumila že nekaj let prej, ko je zaradi počene cevi radiatorja na pomoč priskočil eden od sosedov in pripovedoval, kako zelo zanemarjeno je bilo stanovanje, skoraj povsem propadlo, o gospe pa da ni bilo ne duha ne sluha. »Vrata ene od sob so bila tako močno zaprta, kot bi bila zalepljena, zatesnjena,« se je spominjala, kaj ji je takrat povedal sosed. A ker Kovačiča ni želela po krivem obtožiti česa tako groznega, je zle slutnje obdržala zase.
Obdukcija sicer ni razkrila neposrednega vzroka smrti, je bilo pa po njej jasno, da gospa ni umrla nasilne smrti. Obducent je za uradni datum smrti določil 1. maj 2012, lahko pa bi umrla tudi že prej. Zaradi ugodnih razmer, med drugim zaradi nizkih temperatur, nizkega odstotka vlažnosti, odprtega okna in pomanjkanja svetlobe, je prišlo do mumifikacije trupla. Ker se tudi niso razvile bakterije, del trupla v vseh teh letih sploh ni razpadel.
Anton Kovačič je sicer solastnik stanovanja, v katerem so več let ležali posmrtni ostanki njegove mame, smrti katere naj ne bi prijavil, sam pa ga je redno obiskoval. Moški je doslej še neobsojen, je pa trenutno v še enem kazenskem postopku pred ljubljanskim sodiščem. Aktualno sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo konec maja.