Romunski protikorupcijski urad je v petek v poznih večernih urah izvedel aretaciji slovenskega menedžerja in njegovega lokalnega sodelavca zaradi suma vpletenosti v gospodarski kriminal, poročajo romunski mediji. Tarča preiskave je domnevno izsiljevanje visoke podkupnine v zameno za uresničitev enega ključnih infrastrukturnih projektov na področju zelene tranzicije v vzhodni Evropi.
Po neuradnih, vendar bržkone zanesljivih informacijah, ki jih povzemajo številni mediji, je osrednji osumljenec v mednarodnem škandalu Gregor Hudohmet, direktor slovenskega podjetja Gen-I Sonce.
Njegovo pridržanje po ocenah poznavalcev meče senco na sicer pospešen razvoj romunskega elektroenergetskega omrežja, ki v zadnjih letih beleži strmo rast tujih investicij.
V središču preiskovalnega postopka je, sodeč po poročilih, načrtovana gradnja obsežnega sistema za baterijsko shranjevanje električne energije v transilvanskem mestu Gheorgheni. Gre za strateško naložbo, ki naj bi stabilizirala tamkajšnje omrežje. Romunski organi pregona trdijo, da naj bi slovenski državljan pogojeval izvedbo posla s plačilom provizije v višini 450.000 evrov (h kateri naj bi bil prištet še davek na dodano vrednost).
Fiktivni posli?
Kriminalistični načrt naj bi temeljil na fiktivnih poslih. Zahtevani znesek, ki naj bi izviral iz pogodbe, sklenjene v začetku tega meseca, naj bi osumljenca poskušala legalizirati prek lažnega poslovnega dogovora. Ta naj bi navzven deloval kot povsem legitimna storitev ali svetovanje, s čimer bi prikrili dejanski izvor in namen denarja, poroča romunski medij ProTV.
Pri izvedbi te operacije naj bi imel ključno vlogo še romunski državljan, sicer zaposlen v partnerskem podjetju, ki neposredno sodeluje pri gradnji baterijskega sistema. Ta naj bi po navedbah tožilstva izvajal pritisk na vodstvo podjetja in predrzno zahteval izplačilo zneska. Njegova vztrajnost je očitno sprožila pomisleke, ki so nemara pripeljali do posredovanja romunskih kriminalistov.
Takoj po petkovi aretaciji sta bila osumljenca privedena pred preiskovalnega sodnika v romunski prestolnici. Sodišče je po zadnjih poročilih v celoti sledilo argumentaciji o nevarnosti vplivanja na priče in begosumnosti ter za oba akterja odredilo strog 30-dnevni pripor.
Vpletena podjetja in pravni zastopniki obtoženih uradnih izjav ne dajejo. Vsaj doslej romunski mediji ne poročajo o odzivih domnevno vpletenih posameznikov. Po navedbah ProTV pa so v vpletenem podjetju povedali, da bodo več povedali, ko bodo imeli več informacij o primeru.
Drugi odmevni primeri
Zadnje čase je bilo takšnih in drugačnih primerov domnevnih nezakonitih dejavnosti, v katerih so omenjali Slovenijo oziroma slovenska podjetja, kar nekaj.
Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je marca izvedlo preiskave v dveh slovenskih podjetjih, osumljenih poskusa goljufije s sredstvi EU. Lažno naj bi prikazali projekt sončne elektrarne, da bi nezakonito pridobili subvencije.
Obsežna čezmejna shema krožne goljufije z DDV je privedla do aretacije poslovneža in zamrznitve sredstev v višini 4,6 milijona evrov. Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, je bila sistematično prenesena prek slovenskega slamnatega podjetja brez dejanske ekonomske osnove, nato pa oprana prek Združenih arabskih emiratov in mednarodne trgovine.
Evropsko javno tožilstvo je v Bologni in Neaplju izvedlo zaplembo premoženja v shemi goljufije z DDV v višini 260 milijonov evrov, v katero je bila vpletena kriminalna združba za uvoz goriva. Gorivo so nabavljali pri dobaviteljih iz Slovenije in Hrvaške ter ga preprodajali prek verige več kot 40 sumljivih trgovcev v Italiji, ki so izginili brez plačila zahtevanih davkov.
Omenjeno tožilstvo je pred časom v Ljubljani sprožilo preiskavo in izvedlo hišne preiskave v zvezi s sumom goljufije s subvencijami in ponarejanjem poslovnih listin pri nabavi zaščitne opreme proti covidu-19.
Prav tako v Sloveniji pa je aprila 2023 vložilo obtožnico proti dvema fizičnima in dvema pravnima osebama zaradi goljufive pridobitve skoraj 648.000 evrov evropskih in državnih sredstev. Podjetje glavnega osumljenca je predložilo lažne zahtevke za plačilo ter prijavilo potne stroške in plače za zaposlene, ki dejansko niso sodelovali pri financiranem dolgoročnem projektu tako imenovane socialne aktivacije.