Več kot dve leti in pol zatem, ko je konec marca 2024 deklica Danka Ilić izginila z dvorišča družinske počitniške hiške v naselju Banjsko polje pri Boru na vzhodu Srbije, se na višjem sodišču v Negotinu na skrajnem vzhodu Srbije s predobravnavnim narokom začenja sojenje za njen umor.
Tožilstvo zahteva dosmrtni zapor
Tega sta obtožena 51-letna Dejan Dragijević in Srdjan Janković, ki sta po navedbah tožilstva tistega dne s službenim avtom povozila dvoletnico, jo, ker ni bila mrtva, zadavila, njeno truplo pa odvrgla na smetišču. Grozi jima dosmrtni zapor.
Po poročanju srbskih medijev bo sojenje potekalo za zaprtimi vrati, v dvorani pa se bosta iz oči v oči z obtoženima umora njune deklice srečala Dankina starša.
Policisti iz njiju iztepli priznanje?
Dragijević in Janković sta v priporu bolj ali manj vse od Dankinega izginotja. Na zaslišanju policiji sta najprej oba priznala umor deklice, pozneje pa oba umaknila priznanje. Pravita, da so ga policisti iz njiju izbili z udarci. Kar niti ni tako zelo neverjetno. Spomnimo, da je med zaslišanjem in v policijskem pridržanju nasilne smrti umrl Dejanov mlajši brat, 40-letni Dalibor Dragijević, ki naj bi ga brutalno pretepli policisti. Skupaj z očetom Radoslavom je bil osumljen pomoči po umoru, in sicer premika dekličinega trupla.
Brez trupla, prič in DNK-sledi
Pravnomočna je postala šele tretja obtožnica zoper Dragijevića in Jankovića, saj je imelo tožilstvo prej večje težave z zbiranjem dokazov. Največje težave jim je povzročalo dejstvo, da kljub dolgotrajni in obsežni iskalni akciji, v kateri je sodelovalo na stotine policistov, gasilcev, slednih psov, prostovoljcev, Dankinega trupla niso našli.
Prav tako ni nobenih prič dogodka, obtoženih pa z žrtvijo ne povezuje noben materialni dokaz. Po zahtevani dopolnitvi preiskave so na tožilstvu v Zaječarju še enkrat zaslišali dekličino mamo Ivano Ilić ter opravili rekonstrukcijo dogodka. Tožilstvo za vsakega od obtoženih zahteva dosmrtni zapor.
Odgovorov na vprašanje, kaj se je zgodilo z malo Danko, ni skoraj nič več kot na tisti usodni dan. Policija je v sklopu preiskave zaslišala več deset prič, tudi Dankinega očeta in mamo, ki naj bi bila ključna priča, saj je bila v času izginotja s hčerjo in mlajšim sinom.
Govorili so tudi z drugimi sorodniki, prijatelji in sosedi, opravili hišne preiskave pri osumljenih in natančno forenzično analizo avta, s katerim naj bi malčico povozila, njeno truplo pa nato vozila še v prtljažniku.
Ne v vozilu ne na oblačilih ne kjer koli drugje niso forenziki našli nikakršne (biološke) sledi, ki bi ju povezovala z izginulo deklico. V času domnevnega dejanja sta bila po mnenju izvedenca prištevna.
Teorije zarote
V zadnjih dveh letih in pol so v povezavi z Dankinim izginotjem nastale različne teorije zarote. Še najraje in najbolj so s prstom kazali na dekličine starše, Ivano in Miloša Ivića. Novinarjem srbske Republike je ob obisku Banjskega polja lastnica tamkajšnjega lokala dejala, da mala Danka v času izginotja še ni hodila.
In da tako tudi ni mogla sama pobegniti z dvorišča, kakor naj bi trdila njena mama. »Pri nas so takrat proslavljali neki rojstni dan. Deklica je imela dudo, bila je v vozičku in ni hodila. Nemogoče, da bi kmalu zatem pobegnila,« je bila jasna sogovornica.
Starša sta v preteklosti povedala, da je mama opravila poligrafsko testiranje, zanikala sta navedbe, da naj bi bila tesna prijatelja enega od obtoženih, kakor tudi obtožbe, da sta hčer prodala.
Govorilo se je tudi, da je bila Danka žrtev trgovine z ljudmi in da so jo na črnem trgu prodali za 120 tisočakov, pa da pravzaprav sploh ni izginila, ampak se zgodba zlorablja za preusmerjanje pozornosti od burnega dogajanja v politiki.