Od začetka leta 2024 do konca letošnjega marca je na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 78 ljudi. Od tega kar devet v prvih treh mesecih letošnjega leta. Do konca marca je bilo v 776 prometnih nesrečah, nastalih zaradi hitrosti, še 36 hudo poškodovanih udeležencev, kažejo podatki Agencije za varnost prometa (AVP).
Hitrost, alkohol, varnostni pas
Neprilagojena hitrost ostaja ključni vzrok najhujših prometnih nesreč. Lani je v 3890 nesrečah, katerih vzrok je bila previsoka hitrost, umrlo 39 ljudi (405 hudo poškodovanih), kar je bilo za 30 odstotkov več kot predlani, ko je v 3827 nesrečah zaradi hitrosti življenje izgubilo 30 ljudi (411 jih je bilo hudo poškodovanih). Neprilagojena hitrost je bila lani najpogostejši vzrok za nastanek nesreč s smrtnim izidom (42 odstotkov), zlasti v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.
Statistika AVP kaže, da so najpogostejši povzročitelji nesreč zaradi neprilagojene hitrosti vozniki avtomobilov (v zadnjih petih letih približno 70 odstotkov), sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi je največ voznikov osebnih avtomobilov. »Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 kilometrov na uro tveganje za nesrečo s smrtnim izidom poveča tudi do devetkrat. Na cesti šteje le varen prihod in ne sekunde, ki jih prihranimo s prehitro vožnjo,« je dejala direktorica AVP Saša Jevšnik Kafol.
Trk v pešca pri hitrosti 50 kilometrov na uro je primerljiv s padcem z višine skoraj deset metrov in ima lahko usodne posledice. Pri trčenju vozila s hitrostjo 30 kilometrov na uro je tveganje za smrt pešca desetodstotna, pri 50 kilometrov na uro okoli 80-odstotna, pri 60 km/h pa naraste na 95 odstotkov. Tudi majhno prilagajanje hitrosti bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev v prometu, opozarjajo v AVP, saj lahko znižanje povprečne hitrosti v naselju za 1 kilometer na uro pomeni približno 4 odstotke manj prometnih nesreč.
Prehitro vožnjo priznavajo
Največ prekoračitev je policija lani zabeležila na cestah v naselju, sledijo regionalne ceste, avtoceste, glavne, lokalne in hitre ceste. »V letu 2025 je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo na cestah v naseljih z uličnim sistemom (9), glavnih cestah (9) ter na avtocestah (8 umrlih),« so še dodali v AVP. Visoko število umrlih na avtocesti gre pripisati hudi prometni nesreči na Tepanju, v kateri je umrlo pet oseb.
Mednarodna raziskava Esra je pokazala, da približno polovica voznikov priznava prehitro vožnjo, da jih večina takšnega vedenja ne odobrava, a da na koncu to še vedno počnejo. Pogosteje hitreje vozijo moški in mladi za volanom. »Pomemben dejavnik za prehitro vožnjo je tudi občutek, da vožnja po omejitvah pomeni izgubo časa, ter pretirano zaupanje v lastne vozniške sposobnosti,« so še navedli v agenciji.