Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič bosta predstavila pobudo za spremembo zakona o lokalnih volitvah. »Predlagata omejitev opravljanja funkcije župana na največ tri zaporedne mandate. Omejitev bi veljala za občine z več kot 3000 prebivalci, v manjših občinah pa bi zaradi ožjega nabora potencialnih kandidatov še naprej veljala sedanja ureditev,« so sporočili iz prejšnji teden ustanovljene stranke Ljubljana smo vsi!, ki ji predsedujeta pobudnika spremembe zakona.
Kot je znano, je Anton Rop eden od kandidatov za ljubljanskega župana, kandidiral pa bo na Listi Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa.
Predlog kandidata za župana o spremembi lokalnih volitev prihaja samo nekaj dni pred posvetovalnim referendumom o spremembi zakona o lokalnih volitvah, ki je v zadnji noveli odvzel volilno pravico tujcem tretjih držav.
Predlog spremembe bosta vložila kot »pobudo volilcem za vložitev predloga zakona. Predlagatelja predlagata redni zakonodajni postopek, saj želita o vprašanju omejitve županskih mandatov omogočiti temeljito javno in politično razpravo ter iskanje širšega konsenza,« so sporočili iz stranke.
Konec večnih županov
V stranki so opozorili, da po veljavni zakonodaji število zaporednih mandatov županov ni omejeno, zato je lahko ista oseba na funkciji župana tudi več desetletij.
Predlog predvideva največ tri zaporedne štiriletne mandate, kar pomeni, da bi lahko ista oseba občino neprekinjeno vodila največ dvanajst let. Po prekinitvi zaporedja mandatov bi lahko znova kandidirala, so še sporočili v stranki.
Prepoved bi veljala samo za občine z več kot tri tisoč prebivalci. »V najmanjših občinah je potencialni krog kandidatov za župana bistveno ožji, zato bi lahko omejitev mandatov nesorazmerno zmanjšala dejansko možnost izbire volilcev,« so v stranki pojasnili omejitev.
Pirati s podobno pobudo
»Pirati smo leta 2023 zbrali več kot 5000 overjenih podpisov podpore in tako uspešno vložili naš zakonski predlog za omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna,« je sporočil predsednik stranke Jasmin Feratović, ki je tudi sam kandidat za ljubljanskega župana.
Pri tem je dodal, da so se pobude lotili po zadnjih lokalnih volitvah, saj naj bi opazovalci volitev iz tujine dolgotrajnost slovenskih županov spoznali za problem. Pri tem je dodal, da so mislili, da imajo v koaliciji podporo, saj sta se do omejitve mandatov pred državnozborskimi volitvami pozitivno opredelili tako Svoboda kot Levica.
»Žal so si pri Svobodi po pritiskih županov premislili. Za naš predlog zakona so na koncu glasovali le poslanci Levice in pa nekaj posameznikov iz Svobode. Našega predloga takrat ni podprla niti Urška Klakočar Zupančič, niti ni takrat iz vrst Svobode prišla nobena pobuda za spremembo našega predloga z amandmiranjem,« je sporočil Feratović. Dodal je še, da ga je pobuda tekmeca presenetila, prav tako obžaluje, da Klakočar-Zupančičeva ni bolj konstruktivno pristopila k njihovemu predlogu.
Prvak Piratov še podpira pobudo, da se mandati omejijo. Pri tem pa meni, da bi bilo v manjših občinah še bolj nujno, da se omeji število mandatov: »Ravno v majhnih občinah so težave s slabim upravljanjem in šerifovskim odnosom županov do javnih institucij največje.«
»Oblast ni last tistega, ki jo trenutno opravlja.«
»Oblast ni last tistega, ki jo trenutno opravlja. Je zaupanje, ki nam ga ljudje podelijo za določen čas. Prav zato mora demokratični sistem vsebovati tudi mehanizme, ki zagotavljajo, da se nobena javna funkcija sčasoma ne začne razumeti kot samoumevna ali trajna pravica posameznika,« je pobudo opisala Urška Klakočar Zupančič.
Pri tem je dodala, da predlog ni usmerjen proti posameznim županom in ne predstavlja presoje njihovega dela. »Nekdo je lahko izjemno uspešen župan in uživa veliko zaupanje ljudi. Toda vprašanje, ki ga odpirava, je sistemsko: ali je za demokracijo dobro, da lahko isto izvršilno funkcijo ena oseba neprekinjeno opravlja dvajset, štiriindvajset ali celo več let. Meniva, da ni. Demokratična oblast mora biti časovno omejeno zaupanje,« je še zapisala v izjavi.
»Dvanajst let je dovolj dolgo obdobje, da župan oblikuje razvojno vizijo, sestavi ekipo ter izvede tudi zahtevne in dolgoročne projekte. Hkrati pa je dovolj jasno določena meja, da politični prostor po določenem času ponovno odpremo drugim ljudem, novim idejam in drugačnim pogledom na razvoj občine,« je poudaril Anton Rop.
»Nobena oblast ni samoumevna in nobena politična funkcija ni lastništvo njenega nosilca. Oblast je začasno podeljeno zaupanje. To je temeljno sporočilo najinega predloga,« je sklenil.