Po besedah prodajalke pisane butarice vzamejo kar nekaj časa za izdelavo. »Začnemo z oblanjem lesa, ki ga potem pobarvamo in zlagamo gor. Se pa kar kupujejo, saj je tradicija.« Nekatere butarice dodatno okrasijo z zelenjem na vrhu, razlikujejo pa se tudi po velikosti. Cene se gibljejo od treh evrov dalje, za tiste največje in najbolj razkošne pa je treba odšteti tudi okoli trideset evrov.
Poleg klasičnih ljubljanskih butaric ne manjka tudi dolenjskih, ki imajo več zelenja. Kot je pojasnila prodajalka, je za pravo butaro potrebnih sedem vrst lesa, in sicer oljka, mačica, brin, zeleni trn, leska, bor in najbolj popularni bršljan. »Z možem jih nabirava sama, običajno že kakšnih 14 dni pred cvetno nedeljo, da si pripraviva robo. Nekatere vejice pa je treba nabrati zadnji teden,« je pojasnila prodajalka. Venčke in butarice izdeluje že okoli dvajset let, za cvetno nedeljo pa jih naredi od sto do dvesto.
»Takšna butara lahko ostane tudi celo leto, listi se posušijo, ampak ne razpade. Potem ko jih damo blagosloviti, jih imamo čez leto v kuhinji,« nam je zaupala prodajalka iz Dolenjske. Tudi te butarice so različnih velikosti, cene pa se gibljejo od 10 do 30 evrov. »Imam redne stranke, ki vedno kupujejo te največje,« je dodala.
Poleg butaric je na ljubljanskih tržnicah možno kupiti tudi šopke vejic oljk in mačic, za katere je treba odšteti od dva do pet evrov, odvisno od velikosti. Med spomladanskim cvetjem prevladujejo narcise, ki jih prodajajo v šopku ali posamično. »Cvetje je z domačega vrta. Šopki po deset kosov stanejo štiri evre,« je povedala prodajalka. Prodajajo tudi manjše šopke za dva evra. Toliko stanejo tudi šopki s tremi hijacintami.