Direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak je ob začetku nove sezone izpostavil uspešno lansko leto, ki ga zaznamujejo tako rekordni obiski kot pomembni razvojni projekti. Arboretum je namreč obiskalo kar 390.000 obiskovalcev, kar pomeni približno 12-odstotno rast. »To so kar velike številke in so rezultat zelo sistematičnega dela, ki se ne zgodi samo od sebe,« je poudaril Mastnak. Po njegovih besedah so k uspehu prispevali razširjeni promocijski kanali, ugodne vremenske razmere brez večjih ujm in stabilne gospodarske razmere, ki vplivajo tudi na potrošnjo obiskovalcev.
Med večjimi naložbami izpostavlja energetsko sanacijo treh objektov v skupni vrednosti dobrega milijona evrov. »Ne gre le za energetsko učinkovitost, temveč tudi za večjo varnost in boljši videz objektov,« je pojasnil. V prihodnjih letih Arboretum Volčji Potok čakajo še zahtevnejši projekti, povezani predvsem z odpravo posledic poplav iz leta 2023. Načrtujejo celovito krajinsko-arhitekturno ureditev vodotokov in jezer. »Če bi se jez ponovno podrl, bi lahko voda zalila velik del parka,« opozarja Mastnak. Projekt je ocenjen na več kot dva milijona evrov in bo po njegovih besedah prinesel tudi določene omejitve za obiskovalce. »Gre za posege, ki bodo park zaščitili za prihodnjih sto let,« je poudaril in obiskovalce prosil za razumevanje ob morebitnih zaporah.
Posledice podnebnih sprememb
Med posegi pa je tudi prilagajanje podnebnim spremembam. Mateja Račevski, pomočnica direktorja za program, je opozorila, da v zadnjih letih opažajo, da pomlad prihaja vse bolj zgodaj – letos se je cvetenje številnih rastlin začelo približno dva tedna prej kot običajno. To je eden izmed vidnih vplivov podnebnih sprememb, ki jih v Arboretumu skrbno spremljajo.
Kot ustanova imajo odgovornost, da te spremembe ne le opazujejo, temveč se nanje tudi aktivno odzivajo. V preteklem letu so zato veliko pozornosti namenili raziskavam, kako podaljšati sezono cvetenja tulipanov, ki so eden najbolj prepoznavnih simbolov pomladi v parku. Posadili so približno 400 različnih sort – zgodnje, srednje in pozne – s čimer so dosegli postopno cvetenje več tednov.
Pomemben dejavnik je tudi način sajenja. Tulipane sadijo na različne mikrolokacije: v senco dreves, ob vodne površine in na hladnejša območja, kjer se zemlja počasneje segreva. Čebulice sadijo čim pozneje jeseni, ob upoštevanju vremenskih razmer. Vse to prispeva k zamiku cvetenja in daljšemu trajanju razstave. »Obiskovalci se lahko sprehodijo po približno dva kilometra dolgi slikoviti Tulipanski poti, kjer se prepletajo različni prizori – od bogatih gredic do kombinacij z narcisami ter pogledov ob vodnih površinah, gozdovih in travnikih. Spomladansko dogajanje dopolnjujejo še hijacinte, magnolije, okrasne češnje in jablane, ki skupaj ustvarjajo razkošno paleto barv, oblik in vonjav,« je povabila Mateja Račevski in dodala, da so za dodatno podaljšanje sezone zasadili približno tisoč grmovnic, ki cvetijo pozno spomladi in v začetku poletja, s čimer povečujejo tudi biotsko raznovrstnost in stabilnost ekosistemov. Del tulipanov gojijo v zabojčkih, ki jih hranijo v hladnih razmerah, da zacvetijo kasneje, tudi v času prvomajskih praznikov.
Velik poudarek namenjajo trajnostnemu upravljanju: povečali so biodiverziteto z novimi zasaditvami, travnike kosijo redkeje, uvedli so uporabo deževnice za zalivanje ter izboljšali upravljanje vode v sušnih obdobjih. Preizkušajo tudi rastlinske vrste, ki bodo odpornejše proti prihodnjim podnebnim razmeram, kar vključuje projekt Drevesa za prihodnost.