Gradnja povezovalnega kanala C0 se je od začetka gradnje leta 2018 podražila že za več kot 5,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, gradnja pa še vedno ni končana. Občina je s konzorcijem izvajalcev, ki ga sestavljajo Javna razsvetljava, CPK, Teleg-M in NG Nizke gradnje, sklenila tri anekse, ki so povišali prvotno pogodbeno vrednost projekta. Vrednost naročenih del v leta 2017 sklenjeni pogodbi je bila 14,1 milijona evrov brez davka.
K povišanju vrednosti sta največ prispevala aneksa iz marca in decembra 2023. Marčevski aneks, ki je težak kar 2,9 milijona evrov brez davka, vključuje vrednost dodatnih del zaradi vgradnje armiranobetonske kinete na delu trase kanala C0. Kineta kot neke vrste oklep obdaja kanal C0 na približno 2,1 kilometra dolgem odseku, ki poteka čez vodovarstveno območje. Na občini so v preteklosti pojasnili, da so se za vgradnjo kinete odločili, ker so želeli na vodovarstvenem območju zagotoviti dodatno zaščito pred morebitnim uhajanjem odpadnih voda.
Decembra 2023 pa je občina z izvajalci sklenila še dodatek k pogodbi v višini nekaj več kot 2,7 milijona evrov brez davka. Z njim je občina izvajalcem priznala stroške, ki da so nastali zaradi rasti cen v gradbeništvu in protestov proti gradnji kanala C0. Med drugim so izvajalcem nastali stroški zaradi podaljšanja zavarovanj in bančnih garancij.
Medtem ko na upravni enoti Ljubljana že od konca junija 2023 poteka postopek izdaje gradbenega dovoljenja za zadnjih 128 metrov kanala C0, stroški projekta naraščajo, podaljšuje pa se tudi rok, do katerega naj bi izvajalci končali dela. Občina je s konzorcijem izvajalcev Javno razsvetljavo, CPK, Teleg-M in NG Nizke gradnje od podpisa pogodbe novembra 2017 sklenila že štirinajst aneksov. V treh so se dogovorili o povišanju pogodbene vrednosti.
Marca 2023 je občina v aneksu konzorciju izvajalcev priznala povišanje pogodbene vrednosti za nekaj manj kot 2,9 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, in sicer zaradi dodatnih del. Šlo je za izvedbo armiranobetonske kinete, ki so jo vgradili na 2,1 kilometra dolgem odseku kanala C0. Vgradnjo kinete je občina predstavila kot dodaten varnostni ukrep za zagotovitev vodotesnosti kanala na delu trase, kjer prečka vodovarstveno območje, je razvidno iz aneksa. Decembra 2023 sklenjeni aneks je vrednost pogodbe povišal še za nekaj več kot 2,7 milijona evrov brez davka. Pri tem aneksu je občina izvajalcem priznala dodatne stroške, ki so nastali zaradi nepredvidenih in dodatnih del ter rasti cen v gradbeništvu. V aneksu je med drugim navedeno, da so izvajalcem med novembrom 2022 in junijem 2023 nastali stroški zaradi množičnih protestov in posameznikov, ki so ovirali gradnjo, ker so morali namestiti dodatne panelne gradbiščne ograje, zaradi najemnine in vzdrževanja gradbiščne deponije ter dodatnih stroškov z najemom WC-kabin, kontejnerjev in osebja gradbišča. Poleg tega so izvajalcem nastali stroški zaradi podaljšanja roka izvedbe za 53 mesecev, saj so morali podaljšati zavarovanja in bančne garancije, navaja aneks.
Zadnji aneks, ki je spremenil vrednost gradnje kanala C0, je občina z izvajalci sklenila 17. junija lani, je razvidno iz javno dostopne dokumentacije. Takrat so se dogovorili za aneks v višini slabih 75.900 evrov brez davka zaradi vgradnje radarskega merilnika pretoka in dveh zapornic na zbiralnem bazenu Brod. Namesto prvotnih 14,1 milijona evrov bo gradnja kanala C0 po sklenitvi omenjenih treh aneksov stala 5,6 milijona evrov več.
Rok bistveno podaljšan
V pogodbi med ljubljansko občino in konzorcijem izvajalcev iz leta 2017 je bil rok za izdajo potrdila o prevzemu opravljenih del 23. julij 2019. Zaradi zapletov pri gradnji je občina rok za prevzem še neprevzetih del večkrat podaljšala, nazadnje do 30. oktobra letos. Gradnja kanala C0 je bila večkrat prekinjena zaradi protestov nasprotnikov, ki občini očitajo, da z gradnjo kanalizacijskega kanala čez vodovarstveno območje ogroža ljubljansko pitno vodo. Gradbinci so aprila 2020 za dalj časa ustavili gradnjo, nadaljevali pa so jo po lokalnih volitvah novembra 2022, ko je Janković dobil svoj peti mandat na čelu prestolnice. Enega od nasprotnikov gradnje, Aleša Mrzela, je občina tožila za povrnitev škode zaradi po njenem mnenju neupravičenega preprečevanja gradnje kanala C0. Toda okrožno in nato še višje sodišče sta občinski zahtevek zavrnila in občini naložila povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki.
Ali bo izvajalcem uspelo dela zaključiti pred koncem letošnjega oktobra, bo v veliki meri odvisno od poteka izdaje gradbenega dovoljenja za manjkajoči odsek. Glede na to, kako so se nasprotniki gradnje organizirali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je skoraj zagotovo pričakovati pritožbe, če bo upravna enota zahtevi občine ugodila. Če bodo pritožbe nasprotnikov zavrnjene, bo gradbeno dovoljenje sicer štelo za dokončno, še vedno pa ne bo pravnomočno, saj bodo lahko nasprotniki svojo pravico poiskali še na upravnem sodišču. Ker občini za gradnjo kanala C0 ni bilo treba delati presoje vplivov na okolje, bi po gradbenem zakonu sicer načeloma lahko nadaljevala gradnjo, vendar na lastno odgovornost. Tudi če se bo občina odločila za takšno tveganje in zgradila zadnjih 128 metrov, medtem ko bi upravno sodišče odločalo o morebitnih pritožbah nasprotnikov, pa uporabnega dovoljenja za zadnji odsek ne bo mogla pridobiti, dokler gradbeno dovoljenje ne bo pravnomočno. Gradbeni zakon namreč predpisuje več pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja. Eden od teh je pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Brez uporabnega dovoljenja pa zakon ne dovoljuje uporabe objekta.
