Ljubljana bi lahko imela tudi spomenik branjevkam

Kipar Mirsad Begić, ki je z javnimi portreti in spomeniki okrasil dobršen del Slovenije, se s ponosom ozre na svoja dela. Danes 72-letnega kiparja z bosanskimi koreninami poznamo kot enega najboljših portretistov pri nas. Med drugim je naredil relief Antona Aškerca v Senožetih in Frana Saleškega Finžgarja v Želimljem, poprsje Srečka Kosovela v Sežani, vrata stolnice v Novem mestu in stranski vhod romarske cerkve na Brezjah. V Ljubljani na Bregu stojita njegov spominski relief Žige Zoisa in spomenik Ivanu Hribarju, med stvaritvami, na katere pa je Begić najbolj ponosen, so stranska vrata ljubljanske stolnice, na katerih so upodobljeni ljubljanski škofi iz 20. stoletja. »Takrat je škofija potrebovala natančne informacije, kdo bi lahko ta vrata naredil. Bil sem zelo počaščen, da so izbrali mene, čeprav so temu nekateri nasprotovali in škofijo napadali, ker nisem katolik. Dejstvo je, da je čas pokazal, da sem bil prava izbira. Moja vrata so danes pod zaščito Unesca. Umetnost in duhovnost sta nad temi delitvami. V ta vrata sem dal samega sebe in to je zame najbolj važno, ta iskrenost, da se olupiš do kosti,« pove Begić.