Že precej pred poldnevom so se začele proti središču Ljubljane zgrinjati skupine maturantov. Kongresni trg so napolnili mladi v belih majicah, kavbojkah in športnih copatih. V zraku je bilo čutiti sproščenost zadnjega šolskega dne, skrbi pred maturo pa so za nekaj ur zamenjali smeh, glasba in občutek svobode.
Pod drevesi ob robu trga so se zbirali prijatelji z več ljubljanskih srednjih šol. Nekateri so še zadnjič ponavljali korake četvorke, drugi so posedali po stopnicah, se fotografirali ali preprosto uživali na soncu. Iz zvočnikov je odmevala glasba, med množico pa so organizatorji usmerjali dijake na njihova mesta.
Praznik mladosti na ulicah
»A še znaš tisti obrat?« je bilo slišati iz ene skupine, nekaj metrov stran pa je fant v smehu spraševal prijatelje, ali je kdo videl njegovo plesalko. Tudi letos so nekateri partnerja iskali tik pred začetkom plesa, a prav ta nepopolna spontanost daje maturantski četvorki pravi značaj. To ni uglajen plesni večer, ampak praznik mladosti na ulici.
Vzdušje je dodatno polepšalo vreme. Kongresni trg je obsijalo skoraj poletno sonce, zato so številni maturanti že pred začetkom posedali po travi, si delili pijačo, snemali videe za družbena omrežja in lovili zadnje skupinske fotografije generacije. Med njimi ni bilo čutiti tekmovalnosti ali treme, ampak predvsem veselje, da so skupaj dočakali konec srednješolskega obdobja.
»Res je bilo naporno zadnje tedne. Ampak čaka nas še matura,« sta povedali dijakinji bežigrajske gimnazije. Sovrstnika z lesarske šole pa sta jima priznala, da se ne obremenjujeta preveč zaradi poklicne mature. »Saj če si delal vsa leta, je nekaj ostalo v glavi,« sta hudomušno pristavila.
Ko se je ura bližala dvanajsti, se je trg počasi umiril. Maturanti so se po navodilih Janje Pušl postavili v vrste, glasba je postala glasnejša in nato so ob prvih taktih četvorke skoraj istočasno stopili v korak.
Še preden so zaplesali, je maturante prišel pozdravit ljubljanski župan Zoran Janković, ki je mladim položil na srce, da naj izkoristijo trimesečne počitnice, ki so pred njimi. »Dobro jih izkoristite, ohranite prijateljstvo, uživajte počitnice. Naj vam bo lepo poletje.«
Z minuto molka so se na Kongresnem trgu poklonili tudi v petek preminuli dijakinji Gimnazije Poljane.
Smeh, vzkliki in ploskanje
Nato je na tisoče mladih usklajeno zaplesalo, a še pomembnejša od popolnih korakov je bila energija trenutka. Smeh, vzkliki in ploskanje so odmevali po trgu, mimoidoči pa so se ustavljali in s telefoni lovili prizore, ki jih Ljubljana vsako leto znova sprejme za svoje. Za nekaj minut se je zdelo, da mesto diha z maturanti. Profesorji, starši in naključni obiskovalci so ob trgu spremljali ples generacije, ki se poslavlja od šolskih klopi in počasi vstopa v novo obdobje življenja.
Po zaključku četvorke so se med množico znova razlegli glasni vzkliki in aplavz. Sledili so objemi, fotografiranje in obvezni skupinski posnetki, ki bodo še dolgo ostali v spominu kot zadnji srednješolski dan.
Maturantska četvorka ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Prvi množični plesi segajo v devetdeseta leta, v letih pa je dogodek prerasel lokalne okvire in postal mednarodni simbol povezanosti mladih. Leta 2005 so se slovenskim mestom pridružila tudi druga evropska mesta, Plesna zveza Slovenije pa je pozneje postala nosilka kar treh Guinnessovih rekordov v sinhronem plesanju četvorke.
Rekord iz leta 2011, ko je istočasno plesalo več kot 33.000 udeležencev, še vedno velja za največji tovrstni plesni dogodek. A številke danes niso bile v ospredju. Pomembnejši so bili trenutki – smeh med prijatelji, glasba na mestnih ulicah in občutek, da se je vsaj za eno opoldne mladost brezskrbno zavrtela v istem ritmu.
