Križišče Poljanske ceste in Kapiteljske ulice je zopet takšno, kot smo ga poznali pretekla desetletja in kot je del tega prostora v prvi polovici prejšnjega stoletja oblikoval Jože Plečnik, ko je pred hišo Peglezen, ki so jo po njegovih načrtih zgradili med letoma 1932 in 1934, zasnoval jambor za zastave. Namesto za betonski steber se je odločil za leseno različico, ki je bila postavljena v modri, rdeči in beli barvi slovenske zastave in kot simbol države SHS.
Čez čas je originalni jambor pred Pegleznom izginil, Marija Režek Kambič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije domneva, da se je to zgodilo med drugo svetovno vojno ob fašističnem brisanju simbolov države SHS ali pa zgolj kot posledica pomanjkanja kurjave med prebivalci.
Leta 1989 so na njegovo mesto nato postavili kopijo, ki je v slabih štiridesetih letih v spodnjem delu močno preperela, zaradi razpokanosti premaza in posledičnega zastajanja vode za barvo pa se je na lesu že pojavil glivni razkroj.
Ker je bila kopija zaradi propada lesa že nestabilna, so ga konec letošnjega maja odstranili in danes postavili novo kopijo. Ta je tako kot prva replika narejena iz macesnovega lesa, ki je ena od odpornejših vrst za glivni razkroj oziroma je odpornejša proti vremenskim vplivom. Pri čemer pa, kot so med postavljanjem jambora pojasnili strokovnjaki, bi sedanja kopija zaradi skrbne izbire lesa, dodatne impregnacije z namenom zaščite lesa pred biološkimi škodljivci ter drugih dejavnikov morala biti trpežnejša od predhodne.
Tri visokorasle macesne sta po besedah odgovorne konservatorke pri projektu Marije Režek Kambič iz visokogorskih gozdov v okolici Solčave skrbno izbrala profesor Miha Humar z biotehniške fakultete in gozdar Alojz Lipnik iz Zavoda za varstvo gozdov Slovenije. »Pomembno je bilo, da resnično izberemo tri dobre macesne z zelo gosto rastjo, kar pomeni, da so letnice tesno druga ob drugi, saj je takšen les trpežnejši. Poleg tega je tudi pomembno, da gre za enakomerno krošnjo in da drevo ne raste na prestrmem pobočju, saj v tem primeru pride do sabljaste rasti, ter da je ustrezno tudi razmerje med debelino in dolžino,« je pojasnil gozdar. Dodal je še, da je trajnost lesa odvisna tudi od pravilne izbire časa poseka. To je zunaj rastne sezone, kar je jeseni oziroma pozimi. K trpežnosti lesa pa prispeva tudi, da gre za drevesa z rastišča nad 800 metri nadmorske višine.
Po Lipnikovih ocenah so macesni, ki so jih izbrali, stari okoli 150 let, rasli so na nekaj več kot 1000 metrih nadmorske višine in merili od 28 do 30 metrov. Pod rokami rokodelca Matije Vavdija pa so postali 14,5 metra visok mestni zastavni jambor, stožčaste oblike, s ponovno uporabljeno zaščitno bakreno kapo, ki je ščitila že prejšnjo kopijo.
Rokodelski atelje v naravi
»Macesnovo stavbno pohištvo, kot so okna in vrata, lahko ob ustreznem vzdrževanju doseže življenjsko dobo od 200 do 300 let, zato je mogoče pričakovati, da bo tudi novi jambor dolgo služil svojemu namenu. Pri lesenih stebrih, ki so neposredno izpostavljeni vremenskim vplivom, je življenjsko dobo sicer težje zanesljivo napovedati. Kljub temu je mogoče pričakovati dobro odpornost in dolgo obstojnost tudi pri novem jamboru, saj je bil macesnov les skrbno izbran in ustrezno obdelan ter bo predvidoma redno vzdrževan, zlasti z obnavljanjem zaščitnega barvnega sloja,« je povedala konservatorka Režek-Kambičeva. Dejala je še, da so bila drevesa, preden jih je rokodelec začel oblikovati, naravno uležana. Lipnik je povedal, da so jih po tem, ko so jih novembra lani posekali v Logarski dolini, olupili in dvignili od tal, da niso imela stika s stalno vlago. Nato pa je z ročnim delom kar v naravi začel nastajati jambor. Ob izdelavi nove kopije jambora so obnovili tudi njegov betonski podstavek in nosilno konstrukcijo.
Orientacijska točka mesta
Med ponovno postavitvijo kopije jambora pred Pegleznom, ki je sestavni del celostne Plečnikove zasnove in sta tako hiša kot drog kulturni spomenik državnega pomena, pa je konservatorka dejala, da ga lahko doživljamo tudi kot orientacijsko točko ali poudarek v prostoru med starim mestnim jedrom ter nekdanjim poljanskim predmestjem. Arhitekt je zastavni drog pred Pegleznom pomaknil iz osi objekta, tako da ga je z očišča pred južnim vhodom v stolnico mogoče povezati z obeliskom Robbovega vodnjaka. »Plečnik je jambor navezal tudi na zvonik stolnice, prav tako pa je s to potezo želel poudariti, da je Poljanska, ki je bila do konca 19. stoletja, dokler je niso priključili Ljubljani, predmestje, del mesta,« je še arhitektove prostorske zapise pojasnila konservatorka.
