Po obsežni kriminalistični akciji, v kateri je sodelovalo več kot sto kriminalistov in v okviru katere so opravili 42 hišnih preiskav, je moravški župan Milan Balažic prvič javno predstavil svojo plat zgodbe. Na novinarski konferenci je odločno zavrnil vse očitke iz kazenske ovadbe in preiskavo označil za politično motiviran poskus njegove diskreditacije pred lokalnimi volitvami.
Preiskava, ki jo vodi policija pod nadzorom tožilstva, se nanaša na sume več kot 20 korupcijskih kaznivih dejanj. Po informacijah iz sodne odredbe naj bi Balažic v zameno za različne koristi posredoval v korist podjetja Termit, s katerim je občina po letih sporov leta 2023 podpisala protokol o sodelovanju.
Župan je po navedbah preiskovalcev med drugim dobil kuhinjo v vrednosti približno 26.000 evrov, sporna pa naj bi bila tudi nakazila podjetja Termit na račun samostojnega podjetja njegove partnerice Nine Krajnik. Oba, Balažic in Krajnikova, vse očitke zavračata. Nina Krajnik, ki ima po njegovih besedah uspešno mednarodno kariero, ni zaposlena v Termitu, ampak je po pogodbi na prošnjo podjetja pomagala na frankofonskih trgih.
Opisal je pridržanje in razmere v zaporu
Na začetku nastopa je podrobno opisal svoje pridržanje. Po njegovih besedah so ga kriminalisti 28. maja ob šestih zjutraj odpeljali na zaslišanje, kjer je preživel približno 15 ur. Nato je bil premeščen v pridržanje, kasneje pa še v sodno pridržanje. Povedal je, da je med pridržanjem doživel napad tesnobe, ter kritiziral pogoje v prostorih za pridržanje in zaporu.
Ob tem je poudaril, da proti njemu ni bila izrečena nobena sodba in da ga pravo še vedno obravnava kot nedolžnega. »Pred celotnim državnim aparatom se znajde človek, ki nima dokazane nobene krivde. Kljub temu doživi postopke, ki globoko posežejo v njegove pravice,« je dejal. Po njegovem mnenju gre za primer tako imenovanega rezultatskega pregona, kjer naj bi bil cilj določen vnaprej, nato pa naj bi se zbirali podatki, ki bi ga podprli.
Posebej je izpostavil nekdanjega moravškega župana Martina Rebolja in nekdanjega podžupana Romana Cerarja, ki ju je obtožil političnega ozadja celotne zgodbe. »Oba sta dvakrat zapored na poštenih demokratičnih volitvah izgubila proti meni,« je dejal in ocenil, da sta se za pregon zoper njega odločila zato, ker na letošnjih lokalnih volitvah, na katerih bo kandidiral tudi Balažic, nimata možnosti izvolitve.
Kuhinja naj bi bila financirana s posojilom
Eden najbolj odmevnih očitkov se nanaša na kuhinjo, ki naj bi jo financiral direktor Termita Anton Serianz. Balažic je pojasnil, da je šlo za posojilo. Po njegovih besedah je komisiji za preprečevanje korupcije že predložil račune za gradnjo hiše in kuhinje. Ker ga je končna cena presenetila, naj bi prijatelja prosil za finančno pomoč. »Začel sem odplačevati posojilo in ga še nisem v celoti vrnil. Ne gre za nikakršno podkupnino,« je dejal.
Podobno je odgovoril tudi na očitke glede tlakovanja dvorišča in drugih del na hiši. Zatrdil je, da za vse obstajajo računi in predračuni ter da nobena storitev ni bila povezana z občinskimi funkcijami ali odločitvami. »Samo zahvala odvetniku gre, da mi niso z dvorišča odstranili tudi tlakovcev,« je povedal in dodal, da je te deloma plačal, ni jih pa še povsem odplačal, a da zanje in za vsa dela obstajajo računi.
Prav tako je tudi potrdil, da je bivši podžupan Jurij Kočar, sicer predsednik lokalnega odbora Svobode in ravnatelj Gimnazije Moste, pomagal pri vzpostavljanju stikov z državnimi funkcionarji. »Kdor razume politiko in sistem lokalne samouprave, ve, da občine hodimo v Ljubljano po razna soglasja, dokumente. Dobro je, da imaš koga, ki ti odpre kakšna vrata,« je dejal.
Zagovarja sodelovanje s Termitom
Balažic je zavrnil tudi očitke, da je po letih ostrih kritik nenadoma spremenil stališče do podjetja Termit. Spomnil je, da je bil njegov prvi mandat zaznamovan s številnimi spori med občino in podjetjem. Po njegovih besedah pa so se po dolgotrajnih pogajanjih odločili za drugačen pristop. »Ugotovili smo, da je dialog boljša pot kot nenehni spori,« je dejal. Poudaril je, da protokol o sodelovanju temelji na cilju, da se dejavnost podjetja uredi v skladu z zakonodajo, se zmanjša območje izkopavanja in se zagotovi sanacija degradiranih območij.
V okviru obsežne preiskave so kriminalisti zasegli računalnike, mobilne telefone in drugo dokumentacijo tako na občini kot na zasebnih naslovih. Ob tem je poudaril, da preiskovalcem niso postavljali nobenih ovir. »Ničesar nismo skrivali. Vso dokumentacijo smo izročili,« je dejal. Na vprašanje, ali bo zaradi preiskave razmislil o odstopu ali zamrznitvi funkcije, je odgovoril, da tega ne namerava storiti. »Jeseni grem na volitve. Nimam se česa bati. O mojem delu bodo odločali občani,« je poudaril ter ponovno poudaril, da ni storil nobenega kaznivega dejanja in da bo svojo nedolžnost dokazoval na sodišču.
Čeprav preiskava še poteka in o morebitni kazenski odgovornosti ni odločeno, je jasno, da je primer močno pretresel Moravško dolino. Odgovore na ključna vprašanja bo v prihodnjih mesecih iskalo predvsem sodišče, politične posledice pa bodo najverjetneje vidne že na jesenskih lokalnih volitvah.
Policija: Vložena zahteva za sodno preiskavo zoper šest oseb
Zoper enega od dveh osumljencev, ki so jima med četrtkovimi obsežnimi hišnimi preiskavami odvzeli prostost, je že uvedena sodna preiskava. Iz policije in s Specializiranega državnega tožilstva (SDT) so sporočili, da so v nedeljo vložili zahtevo za preiskavo zoper skupno šest fizičnih oseb zaradi suma jemanja in dajanja podkupnine ter nezakonitega posredovanja. Tožilstvo je za eno osebo predlagalo pripor, ki pa ga preiskovalni sodnik ni odredil, zato bo o tem v roku 48 ur odločal zunajobravnavni senat.
Skupna vrednost doslej dokumentiranih materialnih koristi presega 50.000 evrov.
Podkupnine v obliki luksuznih kuhinj in zaposlitev
Kot je pojasnil Mitja Bartolme s PU Ljubljana, so osumljenci v zameno za posle in sprejemanje uradnih aktov lokalne skupnosti prejemali različna darila. Med protiuslugami so policisti evidentirali:
- dobavo in montažo luksuzne kuhinje (ki so jo med preiskavo fizično zasegli),
- gradbena in obrtniška dela pri stanovanjski hiši ter urejanje njene okolice,
- sklenitev fiktivnih pogodb o zaposlitvi na visokem položaju v organu lokalne skupnosti in pogodb o opravljanju storitev.
Rast števila korupcijskih kaznivih dejanj
David Smolej z Generalne policijske uprave je poudaril, da je korupcija nosilcev javnih funkcij izjemno problematična, saj neposredno zlorablja zaupanje državljanov in spodkopava pravno državo.
V zadnjih petih letih policija v Sloveniji letno v povprečju poda 120 kazenskih ovadb za korupcijo. Letos so do 1. junija obravnavali že 77 tovrstnih kaznivih dejanj, kar je precej več kot v enakem obdobju lani. Smolej je dodal še, da policija sama odkrije več kot 90 odstotkov vseh ovadenih korupcijskih dejanj, kot najbolj pereče področje pa je izpostavil javna naročila.