Reka Pšata je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni izziv. Regulacije struge, poglabljanje dna in omejevanje prostora vodi so bili ukrepi, s katerimi so poskušali obvladati poplave in zaščititi okoliško rabo prostora. Danes strokovnjaki vse bolj opozarjajo, da je prav takšen pristop pomembno prispeval k večji poplavni ogroženosti, izrazitejšim sušam in postopnemu propadanju naravnih procesov. Projekt Life2rivers zato odpira ključno vprašanje, kako obnoviti Pšato kot delujoč rečni sistem, ki bo prispeval k večji varnosti ljudi in boljšemu stanju narave.
Upanje za postopno obnovo Pšate
Konec januarja je v okviru projekta potekala dvodnevna strokovna delavnica, na kateri sta sodelovala priznana britanska strokovnjaka za obnovo rek dr. George Heritage in dr. Rob Williamson iz podjetja Dynamic Rivers. Z več kot štiridesetletnimi izkušnjami in več kot petdesetimi izvedenimi projekti obnove rek v Veliki Britaniji sta udeležencem predstavila sodobne pristope k razumevanju in upravljanju rečnih sistemov.
Prvi dan delavnice je bil namenjen delu z modeli, s katerimi so udeleženci preverjali, kako se Pšata odziva na različne scenarije posegov. Drugi dan so ugotovitve preverili neposredno na terenu, analizirali regulirane odseke, pritoke in redke odseke, kjer so se naravni procesi še ohranili. Oba gosta sta ob ogledu Pšate poudarila, da ju je stopnja degradacije reke sprva presenetila. »Na prvi pogled se zdi zelo poenostavljen in utesnjen sistem, ki ne opravlja več svojih naravnih funkcij,« je izpostavil Heritage.
Vendar se je ob podrobnejšem pregledu vtis hitro spremenil. Po besedah Williamsona je na številnih mestih mogoče že z razmeroma majhnimi in premišljenimi posegi sprožiti velike pozitivne spremembe v delovanju rečnega sistema. Prav to daje po njunem mnenju realno upanje za postopno obnovo Pšate.
Obnova reke ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost ali odstranjevanja vseh obstoječih ureditev. Gre za razumevanje reke kot celostnega sistema, ki vključuje strugo, poplavno ravnico, pritoke, podzemno vodo in pretok sedimentov. Ko je sistem močno reguliran, voda odteka hitreje, poplavni valovi so višji, sušni vplivi izrazitejši, narava pa izgublja prostor. »Če reki vzameš prostor, si ga bo nekoč vzela nazaj – običajno takrat, ko nam to najmanj ustreza,« je opozoril Heritage.
Izboljšana vodna bilanca
Cilj obnove Pšate je zato vračanje prostora vodi tam, kjer je to mogoče, izboljšanje povezav s pritoki, upočasnjevanje odtekanja in krepitev naravnih procesov, ki sami prispevajo k blaženju poplav in zadrževanju vode v pokrajini. Takšni ukrepi se lahko smiselno dopolnjujejo z inženirskimi rešitvami tam, kjer je to nujno za zagotavljanje varnosti ljudi in infrastrukture.
Pomen takšnega pristopa je v času podnebnih sprememb še toliko večji. Izkušnje iz tujine kažejo, da naravno delujoče reke zmanjšujejo poplavno ogroženost, izboljšujejo vodno bilanco v sušnih obdobjih, prispevajo k boljši kakovosti voda, ustvarjajo stabilnejše razmere za kmetijstvo ter obnavljajo življenjska okolja ob rekah. »Ljudje so se navadili na degradirane reke in jih dojemajo kot nekaj normalnega. Ko pa vidiš obnovljen odsek, razumeš, kaj vse reka zmore, če ji to dovolimo,« je poudaril Heritage.
Naslednji korak projekta Life2rivers bo aktivno vključevanje lokalnih skupnosti. Marca se bodo začele posvetovalne delavnice v vseh petih občinah porečja Pšate – Cerkljah na Gorenjskem, Komendi, Mengšu, Trzinu in Domžalah. Namen delavnic je vključiti prebivalce že v zgodnji fazi iskanja možnih rešitev in tako postaviti temelje za soustvarjalno in dolgoročno upravljanje reke od spodaj navzgor.