Poznamo več barvnih variacij pese, med njimi pa po priljubljenosti in okusu najbolj izstopa rdeča. Preprosta je tudi njena vzgoja na domačem vrtu, pridelke pa lahko jeseni pripravimo za ozimnico. Rdečo peso je najbolje saditi spomladi in v začetku poletja, pri zalivanju pa moramo biti pozorni na vreme.
Za kilogram rdeče pese na ljubljanskih tržnicah odštejemo okoli tri evre. Ob nakupu je vredno upoštevati velikost gomoljev, saj so manjši gomolji boljši od večjih. Manjši pridelki so namreč manj čvrsti in imajo mehkejšo lupino, medtem ko je pri večjih in bolj zrelih gomoljih lupina nekoliko trša, sredica pa lahko oleseni. Izbira je odvisna tudi od tega, ali bomo peso uživali surovo ali jo bomo pokuhali oziroma spekli.
Pri rdeči pesi sta užitna tako listje kot koren, iz katerih lahko pripravimo številne jedi in napitke. »Pri nas doma imamo radi kar klasično solato, pogosto iz nje pripravimo tudi sok, ki mu za popestritev lahko dodamo limonin sok ali med,« je povedala Veronika s kmetije Blažun, ki prodaja na centralni ljubljanski tržnici. Dodala je, da stranke precej kupujejo rdečo peso, o pripravi pa je povedala, da imajo najraje pečeno. Ponekod je zelo priljubljena tudi juha iz rdeče pese ali boršč, ki mu lahko dodamo poljubno meso in zelenjavo.
Rdeča pesa je bogat vir folnih kislin ali vitamina B9, ki je pomemben za nastanek krvnih celic, poskrbi pa tudi za dobro počutje našega telesa. Zaradi visoke vsebnosti nitratov je tudi odličen vir za uravnavanje visokega krvnega tlaka, bogata je z magnezijem in železom. Da se s toplotno obdelavo rdeče pese koristne snovi ne uničijo, je priporočeno, da jo pokuhamo na pari ali skupaj z olupkom.
