V podkletenem prostoru v ljubljanski Štefanovi ulici je bilo slišati smeh in ugibanja, občasno pa tudi nekoliko zadržane odzive. Skupine dijakov so se selile od postaje do postaje, reševale naloge, obračale kartice, prebirale vprašanja in razpravljale med seboj. Nekateri so odgovore zapisovali samozavestno, drugi precej bolj previdno. A že po nekaj minutah je postalo jasno, da namen obiska ni preverjanje znanja, temveč predvsem pogovor o temi, o kateri mladi pogosto vedo manj, kot mislijo, da vedo.
Socialni marketing Iz principa je v okviru evropskega tedna testiranja na spolno prenosljive okužbe letos prvič pripravil interaktivno ozaveščevalno igro lov na skrite SPO, namenjeno predvsem srednješolcem. Namesto klasičnega predavanja so dijaki vstopili v prostor, kjer so skozi igro, sodelovanje in pogovor odkrivali svet spolno prenosljivih okužb.
Največ pozornosti namenili klamidiji
»Naslov igre in tudi celoten koncept izhajata iz dejstva, da je večina spolno prenosljivih okužb skritih. Simptomi se pojavijo zelo pozno ali pa jih sploh ni, zato se tudi širijo,« je pojasnila Simona Kepic iz ekipe Iz principa in dodala, da je aktivnost razdeljena na dva dela. V prvem dijaki po skupinah obiskujejo deset postaj z nalogami in izzivi, v drugem delu pa skupaj pregledajo odgovore in odprejo pogovor o varni spolnosti, testiranju in stigmi.
Dijaki gimnazije Ledina so bili prva skupina, ki je obiskala letošnjo postavitev. Njihova razredničarka Nika Cebin meni, da imajo takšni obiski posebno vrednost predvsem zato, ker mlade za nekaj časa prestavijo iz običajnega šolskega okolja. »Že to, da se dijaki odpravijo iz razreda, je pomembno.
Da vidijo širino in spoznajo, da izobraževanje ni samo sedenje v učilnici,« je povedala. Ob tem priznava, da so pogovori o spolnosti in spolno prenosljivih okužbah za mlade pogosto neprijetni. »To je zelo težko in odkrito se o tem ni enostavno pogovarjati. Mladim je treba zagotoviti varno okolje, da se sploh upajo odpreti.« Prav zato se ji zdi pomembno, da dijaki pri takšnih aktivnostih sodelujejo v skupinah in skozi naloge sami prihajajo do vprašanj in odgovorov. »Mogoče se potem lažje začnejo o teh stvareh pogovarjati tudi med seboj,« razmišlja.
Dijakinja Vita Popović sicer verjame, da imajo mladi dostop do informacij. »O spolno prenosljivih boleznih nas informirajo na zdravniških pregledih, veliko se o tem pogovarjamo tudi z vrstniki,« pove Vita in doda, da so kljub temu tovrstni projekti vredni pozornosti. »Vsaka informacija šteje. Kot tudi priložnost, da se o tem resno in odgovorno pogovarjamo.«
Ko se je delavnica približevala koncu, so dijaki še zadnjič preverjali odgovore na zemljevidih nalog. Zadrega z začetka je medtem skoraj izginila. V prostoru je bilo čutiti predvsem radovednost in sproščen pogovor. Morda največja vrednost projekta ni v tem, da si bodo dijaki zapomnili vse podatke o posameznih okužbah.
Prav sproščenost in sodelovanje sta tisto, kar projekt loči od običajnega šolskega pouka. Dijaki niso sedeli v tišini in poslušali predavatelja, temveč so morali sodelovati, razmišljati in si med seboj tudi nasprotovati. »Vidimo, da se pri omizjih res krešejo mnenja in ideje, ker pri nekaterih vprašanjih nimajo pripravljenih odgovorov. To je zanje še precej nov teren,« je povedala Tanja Rudolf Čenčič. »Prav s skupinskim interaktivnim delom spodbujamo bolj aktiven razmislek, ne samo pasivnega poslušanja informacij, ki jih potem zelo hitro pozabimo.«
Med visečimi stiliziranimi modeli virusov in bakterij, ki so razstavo spreminjali skoraj v umetniško instalacijo, so dijaki spoznavali sedem spolno prenosljivih okužb, med njimi najpogostejše HIV, klamidijo, HPV, sifilis in gonorejo. Posebno veliko pozornosti so organizatorji namenili klamidiji, ki je med mladimi ena najpogostejših bakterijskih okužb. »Presenetilo naju je, da je teh vsebin v šolah res malo. Mladi imajo nekaj osnovnega znanja, pogosto poznajo HIV in HPV, pri drugih okužbah pa se znanje hitro ustavi,« je opozorila Kepičeva. »Klamidija, ki se med mladimi najpogosteje širi, je pogosto še vedno velika neznanka.« A namen delavnice ni strašenje. Organizatorji poudarjajo predvsem pomen preventive, testiranja in destigmatizacije. »Močno si prizadevamo za to, da bi zmanjševali stigmo okuženih oseb, predvsem pa promoviramo uporabo kondoma in čim pogostejše testiranje, kadar za to obstajajo razlogi,« je povedala Rudolf-Čenčičeva. »Kondom je pri tem ključna beseda.«
Ljudje se premalo testirajo
Prav testiranje ostaja ena največjih težav. Po besedah organizatorjev se ljudje še vedno premalo testirajo, zato so številke okužb pogosto podcenjene. Evropski teden testiranja, v okviru katerega poteka tudi projekt, želi opozoriti prav na to – da test ni razlog za strah, ampak za odgovorno ravnanje.
»Pomembnejše je, da bodo po obisku lažje zastavili vprašanje, poiskali informacije ali se brez sramu odločili za testiranje. In prav zato je lov na skrite SPO mnogo več kot le igra. Je poskus, da bi mladi o spolnem zdravju začeli govoriti odkrito, brez strahu in brez stigme,« ob koncu druženja skleneta Kepičeva in Rudolf-Čenčičeva.