Med sprehodom mimo stojnic je mogoče opaziti več vrst radiča, ki se med seboj razlikujejo že po barvi. »Tole je verona,« je branjevka na tržnici Moste pokazala na tistega najbolj prepoznavnega vijolične barve. »Imamo še castelfranco, ki se imenuje tudi pisan radič. Ta ima več tipov,« je nadaljevala. Izstopal je po roza pikah na zelenih listih. V košari je bil na voljo še zadnji roza radič.
»Vse se uporablja v solatah, nekateri ga uporabljajo tudi za rižote ali za kakšne druge recepte, ki jih najdejo na internetu,« je pojasnila branjevka. »Ni pa nekih posebnosti, to je predvsem ena boljših zimskih solat. Nekoliko bolj se prodaja pozimi,« je še dodala. Druga branjevka je potrdila, da je radič idealen za dodajanje barve na krožnik.
Pobirajo ga oktobra
Na vprašanje, ali je z radičem veliko dela, je branjevec Klemen Dovč s centralne tržnice odgovoril: »Odvisno s katerim.« Izpostavil je siljeni radič, ki je srčika radiča verona. »Verjetno bi lahko uporabili tudi drugo vrsto, a takšna je tradicija – dolga že več kot dvesto let,« je pojasnil sogovornik.
Na Kmetiji Dovč radič verona sadijo junija, v razmaku dveh centimetrov. »Ne potrebuje veliko vlage. Ko raste, vmes populimo plevel in oborimo pridelek, da se zemlja zrahlja,« je opisal postopek. Ko ima radič visoke liste, se jih po potrebi pokosi, da ostane srce.
Pridelek pobirajo v oktobru, vendar morajo poskrbeti, da ostane tudi korenina. Zakaj? »To je zelo pomemben del. Pripeljemo ga domov in odtrgamo grobe liste, da ostane srce radiča.« Grobi listi se imenujejo trebljen radič, ki ga tudi prodajajo na tržnici. »Srce se da v lesene zaboje. Nalagamo jih enega zraven drugega,« je nadaljeval. Tako jih pustijo stati deset dni, pri tem pa skrbijo, da je v prostoru tema in 25 stopinj Celzija. Dodajajo tudi vlago, ki jo radič črpa skozi korenine. »V tem obdobju postane mehkejši in dobi sladkobo. To je vse ročno delo,« je povzel Klemen Dovč.
Siljeni radič pa je poznan tudi pod imenom štalni radič: »Ko ni bilo centralne, je bilo v hlevu dovolj toplo in se ga je tam pustilo, da raste.«
Za kilogram pisanega radiča bi na centralni tržnici odšteli šest evrov, na tržnici Moste pa od šest do osem. Cene trebljenca se na centralni tržnici gibljejo od osem do deset evrov, na tržnici Moste pa od šest do osem. Radič štrucar na obeh stojnicah stane štiri evre, medtem ko siljeni radič na centralni stane 14 evrov, v Mostah pa od 12 do 16 evrov.
