Ob samem začetku razprave so člani Iniciative za Štepanjsko naselje zbrane spomnili na vse pretekle dogodke, vezane na parkirno problematiko. Kako pomembno je obravnavati tudi druge probleme v soseski, pa je povedal arhitekt Vid Ratajc iz Štepanjskega naselja: »Jasno je bilo, da se bo iniciativa ukvarjala z urejanjem naselja v celoti in ne le s parkirišči, saj je treba reševati tudi druge probleme.« Pri tem je poudaril, da je naselje primer kakovostnega urbanizma v Sloveniji. Težava se je po njegovem mnenju pojavila predvsem, ko so se zemljišča, namenjena parkiranju, prodala zasebnim investitorjem.
Tudi arhitekt in urbanist z Inštituta za politike prostora Marko Peterlin je pojasnil, da je trajnostno mobilnost treba obravnavati celovito. »Neizogibni del je parkirna politika, ki mora omejevati parkiranje, saj prostora ni neskončno. Pri tem moramo izhajati iz tega, kakšno mesto si želimo. Poznati moramo kvalitete in se dogovoriti, kako jih ohranjati in nadgrajevati,« je pojasnil.
Nezadovoljstvo z javnim prevozom
Dogodka se je udeležilo tudi nekaj predstavnikov z Mestne občine Ljubljana. Ti so pojasnili, da se problematike zavedajo in se jim zdi dialog ključen. Pri tem so opozorili, da se morajo občani kdaj vprašati tudi, kaj lahko naredijo sami zase – in ne le, kaj lahko stori občina zanje. Poleg prevozov z osebnim avtomobilom in mestnimi avtobusi jim svetujejo tudi uporabo koles in souporabo vozil.
Pri Iniciativi za Štepanjsko naselje pa so ponovno opozorili, da javni potniški promet ni idealno nadomestilo za osebne avtomobile, saj naj bi bil ta urejen predvsem za prevoz do centra in nazaj.
Matija Jeras iz Ljubljanskega potniškega prometa je navedel, da so iz Štepanjskega naselja omogočeni dostopi do več linij, pri čemer »noben prebivalec nima do avtobusnega postajališča več kot 500 metrov razdalje«. Udeležence je pozval, naj se več vozijo z mestnimi avtobusi, ker bo potem tudi več linij oziroma odhodov, saj naj bi te določili glede na uporabo. »Načrtovano je, da se shema spremeni. Ampak ne bo revolucije, ker tudi zdaj ni slaba,« je napovedal Jeras. Nekaj prebivalcev se je na LPP obrnilo tudi z vprašanjem, zakaj ne uvedejo nočnih linij. »Zadnji odhodi so nekje okoli polnoči, prvi pa okoli 4. ure,« jim je odgovoril.
»Navade ljudi se ne bodo spremenile čez noč,« je bil jasen Klemen Fajs, predstavnik Iniciative za Štepanjsko naselje. Pri tem je dodal, da se organizirajo, ker jih je občina večkrat »potisnila v kot« in niso sodelovali pri dialogu. »Kar zadeva souporabo vozil – Avantcar, ki je v javno-zasebnem partnerstvu, postaja pregrešno drag. To ni rešitev oziroma ni dosegljivo za navadne smrtnike,« je še povedal. Svoj govor je zdaj že tradicionalno zaključil z besedami: »To ni občina, ki služi nam, to je občina, ki služi na nas.«
Da je življenje brez osebnega avtomobila mogoče, je povedal Aleš Dakič, nekdanji predsednik četrtne skupnosti Golovec. »Vsak posameznik se mora sam vprašati, ali potrebuje avto ali ne. Sam sem se odločil, da ga ne,« je pojasnil. »Imamo dva ekstrema, da imamo vsi avto ali ga vsi prodamo in gremo na kolo. Nič od tega ni rešitev, moramo se pogovarjati o trajnostnih rešitvah,« je povzel. Sam sicer uporablja tudi storitve podjetja Avantcar: »Če jih uporabljaš vsak dan, je drago. Sam jih uporabljam enkrat na dva tedna in je ceneje, kot če bi imel svoj avto.« Kot je navedel, se je uporaba osebnega avtomobila sicer zelo razširila, kar je širši problem prometa v Ljubljani. »In potem na cesti voziš deset kilometrov na uro,« je pripomnil.
V sklopu dogodka je Iniciativa za Štepanjsko naselje prebivalcem razdelila ankete, da bi pridobili dodatne informacije o dobrih in slabih lastnostih soseske. Dogodek je potekal v okviru projekta Mestna agora, organiziral pa ga je Zavod Co-Kreate v sodelovanju z Neodvisnimi ljubljanskimi novicami PreLom in Iniciativo za Štepanjsko naselje.