To poletje je na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Onkološkega inštituta gibanje vročine in vlažnosti zraka mogoče spremljati na osmih točkah. Senzorje za merjenje temperature in vlažnosti je postavil urbanistični studio Prostorož v okviru projekta CLISHE in v sodelovanju s podjetjem Senzemo. Meritve potekajo od 24. junija, gibanje temperature in vlažnosti zraka pa lahko javnost spremlja v živo na javno dostopni spletni strani.
Senzorji so nameščeni na ploščadi pred urgenco, pred porodnišnico, na ploščadi pred glavno stavbo UKC, ob vhodu v Onkološki inštitut ter na nekaterih zelenih površinah, kot sta Šlajmerjev park in park na Zaloški 2 pri Onkološkem inštitutu. Kontrolni senzor je postavljen v najbližjem parku z gosto senco dreves – v parku Tabor. »Takšna postavitev nam omogoča dejansko primerjavo med zelenimi in tlakovanimi površinami. Čeprav so vse lokacije v radiju 500 metrov, so razlike med izmerjenimi temperaturami velike,« je povedala Zala Velkavrh, vodja projekta pri studiu Prostorož.
Kot so navedli podatke v urbanističnem studiu, dosedanje meritve kažejo, da je temperatura zraka na zelenih površinah tudi do štiri stopinje nižja kot na izpostavljenih tlakovanih lokacijah brez ozelenitve. To poletje je bila najvišja razlika izmerjena med prvim vročinskim valom, 28. junija, ob 15.30. Tedaj je senzor na ploščadi pred urgenco izmeril 39,76 stopinje Celzija, v parku Tabor pa 35,34 stopinje Celzija.
Skoraj štiri stopinje razlike med tlakovanimi in zelenimi površinami so meritve kazale tudi včeraj okoli 16. ure, ko je bilo najbolj vroče, z več kot 34 stopinjami Celzija na ploščadi urgence in več kot 33 stopinjami Celzija pri semaforju na Zaloški cesti ter 32,65 stopinje Celzija pred porodnišnico. Dobro stopinjo manj je bilo v Šlajmerjevem parku, najmanj, nekaj čez 30 stopinj Celzija, pa v parku pri Onkološkem inštitutu in parku Tabor.
Vroče točke v okolici klinik
Urbanisti meritev na območju klinik ne izvajajo po naključju. V Prostorožu, kjer se že nekaj časa posvečajo vprašanju vročih točk v Ljubljani pa tudi analizi udobja javnih površin in stanja ozelenitve na območju ljubljanskih klinik, poudarjajo, da UKC leži na območju mestnega toplotnega otoka. Dnevno ta del mesta obiskujejo ranljive skupine, kronični bolniki, starejši, nosečnice in druge osebe, ki so izpostavljene vročinskim tveganjem. Zato v urbanističnem studiu opozarjajo, da razlogi za ohranjanje in povečanje zelenih površin v okolici bolnišnic niso estetski. »Poleg tega, da prispevajo k ugodnejši mikroklimi, zelene površine zmanjšujejo stres pri pacientih in krajšajo čas hospitalizacije, hkrati pa pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih in njihovo zadovoljstvo s službo. Raziskava, ki jo je Prostorož leta 2022 izvedel na območju ljubljanskih klinik, je pokazala, da tako zdravstveni delavci kot pacienti pogrešajo prav več zelenja, klopi ter pokrite prostore, kjer si je mogoče odpočiti ali udobno počakati na svojce.«
Varno zdravljenje – tudi v času vročine
Varni, dostojanstveni in kakovostni pogoji zdravljenja vključujejo tudi ustrezno temperaturo v prostorih za zdravstveno obravnavo ter na vhodih v bolnišnice, opozarjajo v Zvezi organizacij pacientov Slovenije (ZOPS). »V času vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer mora prilagajanje zdravstvenih ustanov postati del dolgoročnega načrtovanja in ne zgolj odziv na posamezne vročinske valove. Pacienti imajo pravico do varnega zdravljenja tudi v času poletne vročine,« je opozoril predsednik ZOPS Mihael Cigler.
Temperaturna nihanja in vročinski valovi so v poletnih mesecih že vrsto let predvidljiv pojav, je spomnil. V ZOPS pričakujejo, da se vodstva bolnišnic in zdravstvenih domov nanje ustrezno in pravočasno pripravijo ter da sprejmejo potrebne organizacijske in infrastrukturne ukrepe. Pri tem ne gre le za vprašanje udobja, temveč predvsem za vprašanje varnosti pacientov, kakovosti zdravstvene obravnave in dostojanstva vseh, ki se zdravijo v zdravstvenih ustanovah, opažajo. Enako pomembni so ustrezni delovni pogoji za zdravnike, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, je izpostavil Cigler. Tudi ti so namreč neposredno povezani z varnim, učinkovitim in kakovostnim izvajanjem zdravstvene oskrbe.
Posebni parkirni mesti
Maja so v UKC Ljubljana na pokritem, senčnem dovozu na urgenco uredili posebni parkirni mesti. Ljudje, ki svojca pripeljejo na urgenco, lahko tam za 15 minut parkirajo vozilo, so pojasnili v UKC Ljubljana. Pacienti imajo tako neposreden dostop do primerno klimatizirane čakalnice urgence, so poudarili.
V največji bolnišnici so obenem hvaležni Prostorožu, ki je s pomočjo evropskih sredstev na območju medicinskega kampusa UKC Ljubljana postavil osenčen paviljon v parku ob Ginekološki kliniki, dodatne klopi in pokrito čakalnico ob Zaloški cesti. »V prihodnje pa bi bili zelo veseli tudi projektov pred urgenco ter ureditve in ozelenitve ob Porodnišnici Ljubljana,« so poudarili.
Celovita »notranja« rešitev bi stala šest milijonov evrov
Kar zadeva hlajenje notranjih prostorov, so v zadnjih treh letih že dosegli precejšen napredek, poudarjajo v UKC Ljubljana, pomembna aktualna investicija pa je prenova glavne stavbe. Posodobljena bosta tudi hlajenje in prezračevanje prostorov, so pojasnili, boljše razmere si obetajo tudi zaradi prenove in širitve urgentnega bloka ter gradnje nove infekcijske klinike. Sredstva za urejanje hlajenja (gre za denar za amortizacijo in vzdrževanje) so omejena, dodajajo. Da bi lahko primerno nadgradili celoten klimatski sistem, bi po aktualnih ocenah potrebovali šest milijonov evrov.
Za ustrezne temperature skušajo poskrbeti tudi po drugih poteh, so spomnili. Zaposleni so na primer dobili navodilo, naj ob vklopljeni hladilni napravi ne odpirajo oken, prostore naj prezračujejo ob nižjih temperaturah ponoči in zjutraj, podnevi pa jih zasenčijo. Pozorni so tudi na zadosten vnos tekočin, so zagotovili, pacientom pomagajo tudi z osvežilnimi kopelmi.