Pred nekaj dnevi so obiskovalci Ljubljane opozorili na ponovni pojav podgan v mestnem središču. Tokrat so jih opazili v okolici gostinskih lokalov na Petkovškovem nabrežju, kjer so podgane jedle hrano iz bližnjih smetnjakov in grmovja ob Ljubljanici. »Z družino smo sedeli v lokalu na nabrežju in mimo nas je stekla majhna žival. Najprej smo mislili, da je mačka, potem pa sem ugotovila, da gre za podgano. To me je kar presenetilo, saj sem mislila, da je Ljubljana čisto mesto,« je zapisala obiskovalka.

Podgane lahko prenašajo določene povzročitelje črevesnih okužb, povzročitelje mišje mrzlice, toksoplazmoze, leptospiroze, s katerimi se človek običajno okuži preko izločkov glodavcev - vdihavanje prahu s posušenimi izločki okuženih glodavcev. Lahko kontaminirajo hrano.

NIJZ

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da redno skrbijo za deratizacijo; dvakrat na leto jo izvajajo na kanalizacijskem sistemu v MOL, poleg tega pa še na osnovnih šolah in vrtcih v skladu z zdravstveno-higienskimi predpisi. »V upravnih zgradbah, katerih lastnica je Mestna občina Ljubljana, se opravlja deratizacija najmanj enkrat na leto oziroma po potrebi. Ob vsakem sporočilu oziroma pobudi občanov glede pojava podgan obvestimo pristojno službo v JP Voka Snaga, ki opravi pregled in po potrebi izvede deratizacijo javnih kanalizacijskih vodov,« so zapisali. Na primeru zasebnih stavb je deratizacija internih vodov pristojnost stanovalcev oziroma upravljalcev zgradb.

Pomembna skupna urejenost mesta

Ključno rešitev takšnih težav bi prineslo tudi skrbno ravnanje s hrano. Že zdaj namreč javno podjetje Voka Snaga redno skrbi za skupne površine, čiščenje in praznjenje košev. »Meščanke in meščane pozivamo, naj ne hranijo prostoživečih živali, saj neustrezno odvržena hrana privabi tudi podgane, ki se hitro množijo. Vsak lahko z vzornim ravnanjem prispeva k urejenosti našega mesta in skupnega prostora, v tem primeru pa tudi za zviševanje ravni zdravja prebivalstva,« so še zapisali.

Pojav podgan spremljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer pojasnjujejo, da lahko podgane predstavljajo vir okužbe oziroma enega od členov prenosa nalezljive bolezni. » K povečanju populacije glodavcev veliko prispevamo ljudje sami. Glodavci se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, predvsem tam, kjer je hrana in morebiti neurejeno ravnanje z odpadki, pa tudi v zapuščenih objektih, v kanalizacijskem omrežju. Zato je pomembno splošna urejenost in higiena okolja, pravilno zbiranje odpadkov in primerna higiena zbirnih mest za odpadke, prenehanje zlivanja odpadkov in hrane v straniščne školjke, preprečevanje divjih odlagališč,« opažajo.

Razlog tudi podnebne spremembe

Podgane so problematične, ker lahko prenašajo številne povzročitelje nevarnih bolezni v stiku s telesnimi izločki ali neposredno z ugrizom. »Prenašajo lahko določene povzročitelje črevesnih okužb, povzročitelje mišje mrzlice, toksoplazmoze, leptospiroze, s katerimi se človek običajno okuži prek izločkov glodavcev – z vdihavanjem prahu s posušenimi izločki okuženih glodavcev. Lahko kontaminirajo hrano,« so pojasnili na NIJZ.

»Poleg že omenjenega tveganja širjenja nalezljivih bolezni je pojav podgan nesprejemljiv tudi s higienskega vidika in zmanjšuje kakovost bivanja. Na splošno v svetu raziskovalci ocenjujejo, da bo v prihodnje več podgan tudi zaradi segrevanja ozračja. Višje zunanje temperature pomenijo boljše razmere za razmnoževanje. Dejstvo, da se je število podgan najhitreje povečevalo v mestih, ki se najhitreje segrevajo,« so dodali. 

Priporočamo