»Ne zapuščam gradu, zapuščam funkcijo,« pravi Mateja Avbelj Valentan, direktorica Ljubljanskega gradu, ki se po petnajstih letih poslavlja od vodenja javnega zavoda. Priznava, da jo že misel na zadnji dan v direktorski pisarni navdaja s čustvi. »Uživala sem vsak dan, hvaležna sem za vse sodelavke in sodelavce ter izjemno ponosna na opravljeno delo. Z Ljubljanskega gradu bom odnesla čudovite spomine, ki bodo samo moji in mi bodo polepšali dneve.« Za seboj pušča grad, ki je v tem času doživel celovito prenovo, razvil številna nova doživetja in postal eno osrednjih kulturnih in turističnih prizorišč prestolnice. Ob koncu mandata smo se z njo pogovarjali o dosežkih, izzivih in prihodnosti gradu.
Ljubljanski grad za seboj pušča še eno uspešno turistično sezono. Kako jo ocenjujete in kaj je najbolj zaznamovalo letošnje leto?
Na podlagi prvih devetih mesecev lahko govorimo o še eni uspešni sezoni. Števci prehodov so zabeležili že 1.065.432 obiskovalcev, s tirno vzpenjačo pa smo prepeljali 525.358 potnikov, približno sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Aprila smo pozdravili tudi sedemmilijontega potnika vzpenjače.
Leto 2026 je predvsem leto obletnic. Praznovali smo 15-letnico javnega zavoda in desetletnico Grajskega vinograda, ki je bil sprejet v mednarodno Združenje urbanih vinogradov. Z razprodanim koncertom Janeza Bončine - Benča smo vstopili v deseto sezono Jazz Cluba Ljubljanski grad, decembra pa bomo zaznamovali še 20-letnico delovanja tirne vzpenjače. Pomemben mejnik je tudi zaključek prve faze obnove Bastije, med katero so arheološka raziskovanja prinesla nova odkritja o gradu in mestu.
Obiskovalci vidijo urejen grad, razstave in dogodke. Koliko ljudi in dela je potrebnih v ozadju?
Javni zavod Ljubljanski grad, ki upravlja tudi Hostel Celica in studia Na Stolbi, ima 85 redno zaposlenih. V glavni turistični sezoni sodelujemo še s približno 150 študenti, pogodbenimi sodelavci, animatorji in vodniki. Grad obratuje vseh 365 dni v letu, pogosto v dveh, poleti tudi v treh izmenah. Vsakodnevno vzdržujemo več kot 50.000 kvadratnih metrov zunanjih in notranjih površin. Letno gostimo več kot 700 kulturno-umetniških dogodkov, poslovnih srečanj in poročnih obredov ter izvedemo približno tisoč vodenih ogledov. Za vsem tem stoji ogromno usklajevanja in predanega dela.
V petnajstih letih se je grad močno spremenil tudi kot turistični produkt. Na katere dosežke ste najbolj ponosni?
Težko bi izpostavila en sam projekt, raje govorim o celoti. V petnajstih letih smo sprejeli več kot 15 milijonov obiskovalcev, organizirali skoraj 800 koncertov, več kot 250 razstav in več kot 150 ponovitev predstav. Film pod zvezdami je privabil skoraj 200.000 ljubiteljev filma, na treh stalnih razstavah pa smo sprejeli več kot tri milijone obiskovalcev. Zagotovili smo tudi podporo več kot 2200 prireditvam drugih organizatorjev in več kot 4700 poročnim obredom.
Obnovili smo skoraj 15.000 kvadratnih metrov površin in leta 2024 s prenovo Kazemat zaključili revitalizacijo grajskega kompleksa. Za turistične produkte smo prejeli številna priznanja, med njimi sejalca za Kulinarični časovni stroj in kristalni triglav. Ponosna sem, da ima danes prav vsak prostor na gradu svojo privlačno vsebino. Idej imamo še veliko, če se malo pošalim, zmanjkalo nam je le prostora.
Kako se je spreminjal profil obiskovalcev in kaj danes pričakujejo od obiska gradu?
Razlikovati moramo med obdobjem pred epidemijo in po njej. Pred covidom smo imeli veliko organiziranih skupin, predvsem z azijskih trgov. Pozneje so prevladovali individualni gostje iz bližnjih držav, zdaj pa se vračajo tudi obiskovalci iz bolj oddaljenih krajev, med njimi številni Američani.
Spremenila so se tudi pričakovanja. Današnji obiskovalci iščejo zgodbe, personalizirana doživetja, večjo dodano vrednost, prijazno izkušnjo in trajnostno naravnano destinacijo. Pomembno je, da jim ponudimo več kot zgolj ogled zgodovinske znamenitosti.
Grad ni več samo razgledna točka, temveč tudi prostor kulture, kulinarike in doživetij. Kako ste iskali ravnotežje med turizmom in varovanjem dediščine?
To ravnotežje je temelj trajnostnega razvoja ljubljanskega gradu. Grad ni zgolj najbolj obiskana turistična znamenitost v Sloveniji, ampak tudi kulturni spomenik lokalnega pomena in osrednji simbol mesta. Naša naloga je varovati njegovo kulturno in zgodovinsko identiteto ter hkrati razvijati kakovostno turistično ponudbo. Predvsem pa mora grad ostati del lokalne skupnosti, priljubljeno sprehajališče, razstavišče in prizorišče kulturnih dogodkov za prebivalce Ljubljane.
Ko primerjate današnji grad s tistim ob začetku mandata, v čem vidite največjo spremembo in svoj osebni pečat?
Grad smo preobrazili v celovito, živahno in mednarodno prepoznavno kulturno-turistično središče. Skupaj z isto ekipo arhitektov smo dokončali več kot petdesetletno obnovo in revitalizacijo gradu. To mi osebno pomeni največ, preprosto zmagovalni občutek. Brez podpore Mestne občine Ljubljana ter odličnih sodelavk in sodelavcev to ne bi bilo mogoče.
Svoj pečat vidim predvsem v povezovanju zgodovine, kulture, doživljajskih vsebin, vinske zgodbe in kulinarike. Vse to danes ustvarja celovito grajsko doživetje.
Turistični uspeh pogosto merimo s številom obiskovalcev. Kako vi merite uspešnost gradu?
Pomembni so obisk, kakovost ponudbe, zadovoljstvo gostov in poslovni rezultati. Predvsem pa nam veliko pomeni, da izvajamo kakovosten program, da je ponudba dostopna in da se obiskovalci radi vračajo. Obiska nikoli ne jemljemo kot samoumevnega. Lepo je prebrati pohvalo o urejenosti gradu, njegovih vsebinah ali prijaznosti zaposlenih, prav tako veliko pomenijo priznanja strokovne javnosti.
Ponosni smo tudi na finančno poslovanje. Kot javni zavod s področja kulture ustvarimo več kot 80 odstotkov lastnih sredstev, kar je pomemben dosežek.
V kakšni kondiciji zapuščate Ljubljanski grad in kaj bo največji izziv za vašo naslednico?
Zavod zapuščam v najboljši možni kondiciji. Vse kaže, da bomo leto zaključili z najboljšimi poslovnimi rezultati doslej, čeprav moramo na končne številke še počakati. Program za leto 2026 smo izvedli po načrtih, števci pa kažejo, da bi lahko dosegli tudi največji obisk do zdaj. Na to sem ponosna. O izzivih svoje naslednice težko govorim, ji pa želim vse dobro pri vodenju. Samo pogumno naprej.
Po vseh teh letih grad verjetno poznate skoraj do zadnjega kamna. Imate svoj najljubši kotiček?
Prav vsi prostori so zame posebni, saj sem njihovo prenovo in vsebinsko zasnovo spremljala od začetka do izvedbe. Potrebnega je bilo ogromno sodelovanja, vztrajnosti in tudi strokovnega prepričevanja. Ni bilo vedno preprosto, vendar smo sledili jasni strategiji in želeli dokončati grad za ljudi. Želeli smo, da bi bili nanj ponosni. Danes smo lahko, ker nam je skupaj uspelo.
Če bi morali svoj mandat strniti v en dosežek, kateri bi to bil?
V vseh mandatih me je najbolj motivirala želja po dokončanju prenove gradu. Ob tem smo zgradili novo poslovno stavbo na Stolbi z upravnimi prostori in nastanitvenima apartmajema, v upravljanje prevzeli hostel Celica ter uredili grajski vinograd, ki je postal ena najprivlačnejših zelenih točk grajskega griča. Skrbimo tudi za prenovljene Plečnikove Šance, začenja pa se druga faza obnove Bastije, ki bo prinesla nove urejene prostore in predstavitev bogate kulturne dediščine.
Ali je ostalo kaj neuresničenega?
Ne. Vse, kar smo si zadali, nam je uspelo uresničiti. Z jasnimi cilji, vizijo in predvsem s pomočjo odličnih sodelavcev.
Kako težko bo zadnjič zapreti vrata direktorske pisarne in kaj boste z ljubljanskega gradu odnesli osebno?
Če malo parafraziram: ne zapuščam gradu, zapuščam funkcijo. Že misel na to, da bom kmalu zadnjič zaprla vrata pisarne, me naredi zelo čustveno. Delovala sem odgovorno, gospodarno in poskušala biti vzorna pri varovanju kulturne dediščine, ki nam je bila zaupana v upravljanje. Če imaš ob sebi najboljšo ekipo, je vse lažje. Uživala sem vsak dan in sem izredno ponosna na opravljeno delo. Verjetno bo vse skupaj prišlo še za menoj. Z gradu bom odnesla čudovite spomine, ki bodo samo moji in mi bodo polepšali dneve, ekipi javnega zavoda Ljubljanski grad pa želim veliko sreče.