Po več kot 30 letih, kolikor je minilo od zadnje večje prenove, bo v ZOO Ljubljana nastal nov vhodni kompleks, ki bo vidno preobrazil to mestno območje. Z javnim natečajem so iskali najprimernejšo rešitev, ki bo zagotovila sodobno infrastrukturo za živali, obiskovalce in zaposlene ter okrepila naravovarstveno, izobraževalno, turistično in raziskovalno vlogo živalskega vrta. Predvideli so notranji in zunanji trg s parkirnimi mesti za ranljive skupine, tako imenovano živo ograjo ob Večni poti, ureditev odseka Večne poti in povezavo s predvideno garažno hišo.
Natečajno območje je razdeljeno na dva dela, in sicer območje A, ki obsega vhodni kompleks s celostno arhitekturno, urbanistično in prometno ureditvijo, ter območje B, ki načrtuje ureditev Večne poti in premostitveni objekt.
Projekt bo izveden v več fazah: najprej bo nastala živa ograja z začasnim vhodom, nato vhodni kompleks z zunanjo ureditvijo, v zadnji fazi pa sledita ureditev Večne poti in izvedba premostitvenega objekta.
»Izrazit in prepoznaven značaj stavbe, ki definira dva trga«
Prvo nagrado je prejela rešitev, ki po navedbi ocenjevalne komisije »z vidika pojavnosti v prostoru, funkcionalne zasnove in občutljivega posega v prostor v primerjavi z drugimi elaborati najbolje odgovarja na natečajna izhodišča«. Odločitev, da je vsa predvidena gradnja, kot so še zapisali, organizirana nad terenom, je ugodna z vidika izogibanja stresu živali med gradnjo, prav tako pa so pri tem prepoznali tudi »kakovost v prostorski umestitvi naravovarstvenega centra nad vhod, na najbolj izpostavljeno mesto«.
Izbiro zmagovalnega projekta je komisija ocenila takole: »Na zunanji strani je vstopni trg zasnovan po principu deljenega prometnega prostora v senci obstoječih dreves, na notranji strani pa bo izstopni trg obiskovalce nagovarjal ob zaključku obiska ZOO.«
Stavba je zasnovana kot enotna, nepodkletena in dvignjena od tal, živa ograja pa kot preplet obstoječe in dodane.
Avtorji zmagovalne rešitve so Dino Mujić, Katja Ivić in Maruša Kunstek iz arhitekturnega biroja AAMERAK. Pri elaboratu so sodelovali še Roman Krajcarz, krajinski arhitekt Svit Oliver Katanec, konzultant za gradbene konstrukcije Ivan Ramšak, konzultat za promet Boštjan Račič in konzultant za požarno varnost Aleš Hudernik.