Pred štirimi leti je bilo v Mestni občini Celje v župansko bitko vključenih pet kandidatov. V drugi krog sta se uvrstila Bojan Šrot, ki je dobil v prvem okoli 42 odstotkov glasov, in Matija Kovač, ki jih je v prvem zbral dobrih 33 odstotkov. Za marsikoga je bila zato gladka zmaga Kovača v drugem krogu, takrat je bil mestni svetnik Levice in je nastopal kot neodvisni kandidat s podporo kulturnikov, precejšnje presenečenje. Potem ko ga je podprla takrat največja vladna stranka Gibanje Svoboda, je namreč v drugem krogu prejel skoraj 58 odstotkov glasov. Oba se podajata v župansko tekmo tudi letos, aktualni Kovač s precej večjo podporo strank kot Šrot, ki ga podpira trenutno vladajoča SDS, kar je lahko, po mnenju nekaterih, tudi dvorezni meč.
Matija Kovač (Lista Matije Kovača s podporo Celjske neodvisne liste, SD, Gibanja Svoboda, Levice in stranke Prerod): Celje je mesto prihodnosti
Aktualni župan Matija Kovač, po poklicu arhitekt, se letos podaja v župansko bitko s podporo kar šestih strank. »Odločitev, da ponovno kandidiram, ni bila težka, saj nam je uspelo že v tem mandatu uresničiti večino obljubljenih in zastavljenih ciljev, predvsem pa v mestu okrepiti razvojni optimizem,« pravi Kovač. Med večjimi investicijami oče dveh mladoletnih otrok izpostavlja vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo, razvoj kolesarskih povezav, javnega prevoza, gradnjo sončnih elektrarn na javnih objektih ter ureditev številnih športnih in rekreacijskih površin. »Obnovili ali na novo smo zgradili 25 otroških igrišč, novi skejtarski park na Hudinji, prenovili smo atletsko stezo na Kladivarju in nadgradili ter obnovili stadion Z dežele. V prihodnjem mandatu nameravamo zgraditi več kot 200 javnih najemnih stanovanj, nova oskrbovana stanovanja in prvo fazo potniškega centra Celje,« napoveduje Kovač, ki izpostavlja tudi občinski prostorski načrt, ki jim ga je po poplavah leta 2023 s sodelavci uspelo pripeljati do zaključne faze in ga bodo mestni svetniki sprejemali prihodnji teden na izredni seji mestnega sveta. »Če bo sprejet, bo dobra osnova za delo in razvoj mesta v prihodnjem obdobju,« pravi Kovač, ki meni, da je Celje mesto prihodnosti z velikim potencialom.
Bojan Šrot (Celjska županova lista s podporo SDS): Ideja o visečem mostu še živa
V župansko bitko se je odločil vnovič podati tudi Kovačev predhodnik Bojan Šrot, prvič s podporo stranke SDS. Kot pravi, s svojo ekipo ne prodaja mačka v žaklju in ne gradi gradov v oblakih, saj so ga meščani že preverili. Med najpomembnejše prioritete v mestu postavlja promet in nujnost umestitve južne obvoznice do leta 2030, čeprav mora ta projekt realizirati država, v partnerstvu z občino. Nujno je zagotoviti tudi vsaj tisoč novih parkirnih mest, po njegovem je nujna tudi gradnja ene, če ne celo dveh garažnih hiš ali vsaj večjega parkirišča v širšem mestnem središču. Čeprav ima Celje največ javnih stanovanj na prebivalca, je po njegovem stanovanj za mlade še vedno premalo, zato je nujno, da bi jih do leta 2030 zagotovili vsaj 300. Zanimivo je, da se je Šrot dotaknil tudi obnove Knežjega dvora, ki bi po njegovem moral imeti prednost pred obnovo Kajuhovega doma. Šrot tudi še ni opustil ideje, da bi Celje nekoč imelo viseči most. »Če se oblast ne bi zamenjala, bi ta že stal in bi bil tudi že odplačan,« je prepričan Šrot, ki je s tem projektom v prejšnji županski bitki precej razburjal javnost.
Tomaž Krajnc (Lista Tomaža Krajnca): Več gospodarske logike
V župansko bitko se podaja še Tomaž Krajnc, ki je odločen povezovati ljudi z različnimi pogledi in izkušnjami. Je ekonomist in človek z izkušnjami iz gospodarstva, turizma, nepremičnin, gradbeništva in organizacije. Nekdanji predsednik uprave Casinoja Portorož je oče treh otrok, s soprogo skrbi še za dva pastorka in je ponosen na številno, kar sedemčlansko družino. »Naše mesto potrebuje več gospodarske logike pri upravljanju, pri odločanju o prihodnosti mesta pa želim sodelovati z vsemi, ki imajo dobre in izvedljive predloge ne glede na politično pripadnost. Moje vodilo je preprosto: manj improvizacije, več načrtovanja, več odgovornosti,« pravi Krajnc, ki je v preteklosti že kandidiral na listi Slovenske nacionalne stranke, čeprav ni njen član. Med prioritetami izpostavlja tudi nujnost sprejema OPN, kritičen je do ukinjanja parkirnih prostorov. »Celje mora biti mesto, v katerem se ljudje počutijo varno podnevi in ponoči, mladim pa je treba omogočiti, da si tukaj ustvarijo življenje, zato jim je treba pomagati tudi do stanovanj,« pravi Krajnc, ki ima za seboj zanimivo izkušnjo. Pred sedmimi leti je med dopustom na Bavarskem, na Kimskem jezeru, rešil utapljajočo se mlajšo žensko, kar je bila zanj, še posebno pa za njegovega takrat 10-letnega sina, ki je bil z njim, svojevrstna izkušnja.
Darko Radiković (neodvisni kandidat s podporo stranke Resnica): Mesto za vse
Županski stolček si želi v knežjem mestu zasesti tudi Darko Radiković, oče dveh osnovnošolk, po poklicu ključavničar, ki kandidira s podporo stranke Resnica. Doma je z Ljubečne, zadnjih 20 let pa živi v središču Celja, zato dobro pozna življenje tako v okolici mesta kot izzive mestnega središča. »Ne obljubljam čudežev, obljubljam pa, da bomo probleme poimenovali, določili prednostne naloge, iskali sredstva in javno pokazali rezultate. Celje mora biti mesto, v katerem ljudje radi živijo, delajo, ustvarjajo in vzgajajo svoje otroke,« pravi Radiković, ki ni politični novinec, saj je svetnik mestne četrti Center. »Politično sem bil aktiven tudi v stranki Levica in krajši čas pri Demokratih, a sem iz obeh strank izstopil, ker se nisem strinjal z njihovim političnim delovanjem,« pravi Radiković, ki se zavzema za obnovo cest in pločnikov, ureditev parkiranja in prometa, večjo varnost ter enakovredno obravnavo vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti. »Pomembni so mi konkretni ukrepi, jasni roki in odgovornost za izvedbo,« pravi Radiković, ki je program strnil v 12 točk in 12 področij z enim ciljem: da bo Celje boljše in mesto za vse.