Župan je na današnji novinarski konferenci pred četrtkovo sejo mestnega sveta povedal, da so se v podjetju v njegovi lasti odločili za nakup omenjenih nepremičnin, ker želijo tam vzpostaviti vrt in stanovanja za zaposlene v njihovih hotelih in restavracijah. "V mestu gradimo hotel, zato smo kupili od občine okoli 800 kvadratnih metrov zemljišča, da bi vzpostavili visoke grede in bili tako vsaj delno samooskrbni. Hkrati želimo glede na izzive na kadrovskem področju narediti sodoben dom za tiste, ki bodo delali pri nas," je dejal.
Kot je pred dnevi poročal časnik Večer, je podjetje Galerija Gosposka na javni dražbi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor kupilo večstanovanjski objekt na naslovu Ob Dravi 1 na območju nekdanje Svile, kjer občina načrtuje razvoj rekreacijskega obroča ob Dravi. Bilo je edini dražitelj in je nepremičnino kupilo po izklicni ceni 155.000 evrov.
Portal Lokalec je kasneje objavil, da je Galerija Gosposka pred koncem lanskega leta kupila tudi zemljišča okoli hiše, ki so bila v lasti Mestne občine Maribor. Za slabih 14.000 evrov naj bi tako podjetje pridobilo štiri parcele. Prodaja naj bi potekala brez dražbe in razpisa.
"Oba postopka sta bila izvedena najbolj možno transparentno - najprej cenitve, potem dražbe, objavljene na vseh portalih. Pred obema pravnima posloma sta obe pravni osebi vprašali KPK, ali je ta pravni posel dopusten. In ko so dobili odgovor, da je posel dopusten, je Galerija Gosposka nakazala kupnino, ki jo je izdražila na dražbah," je povedal župan.
Ne ve sicer, če je bila prodaja zajeta v letnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem stanovanjskega sklada. V skladu so za Večer povedali, da je bila vključena v načrt za leto 2024, vendar takrat objekta zaradi zasedenosti z najemniki niso dali na dražbo. Kot so navedli, so nepremičnino prodali, ker obnova ne bi bila ekonomsko upravičena.
Arsenovič je ogorčen, da je znova tarča kritik, ker vlaga zasebni kapital v lastnem mestu, in ne kje drugje. Na KPK so za Večer povedali, da ne obstajajo predpisi, ki bi podjetju v lasti župana prepovedali sodelovanje na javni dražbi. "Vsekakor je pomembno, da so vsi dražitelji obravnavani enakopravno in da so vsem dostopne enake informacije," so na komisiji med drugim zapisali v načelnem mnenju.
Župan je danes poskušal tudi umiriti vznemirjenje zaradi načrtovanega nadaljnjega krčenja števila parkirnih mest v starem mestnem jedru, ki je predvideno z obnovo Slomškovega trga, o kateri bo v četrtek razpravljal mestni svet. Poudaril je, da bodo sprejemali šele osnovno projektno dokumentacijo, ni pa še znano, kdaj bo izvedba, saj še ni zagotovljenega denarja za to. Prav tako je po njegovih besedah treba prej zgraditi garažni hiši.
Prvo načrtujejo pri stadionu Ljudski vrt. Zanjo po besedah Barbare Mikuš Marzidovšek iz občinske projektne pisarne trenutno pripravljajo podrobni prostorski načrt. Nato naj bi objavili novo vabilo za javno-zasebno partnerstvo, za katerega upajo, da bo bolj privlačen za zasebne partnerje od prejšnjega neuspešnega. Hkrati so obudili načrte za gradnjo garažne hiše pod Glavnim trgom z novelacijo projektne dokumentacije. Izvedli naj bi jo po sklopih, pri čemer za ozelenitev na vrhu računajo na sofinancerska sredstva, kako bodo financirali spodnji del, pa še ne vedo.
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi dokumentacijo za nadaljevanje izgradnje Dravske kolesarske poti na desnem bregu reke v Mariboru. Za odseka med Splavarsko in Studenško brvjo, ocenjenem na 3,8 milijona evrov, ter med Adamičevim naseljem in Limbušem, ocenjenem na 1,7 milijona evrov, računajo na 100-odstotno sofinanciranje iz Dogovora za razvoj regij.
Na dnevnem redu je tudi celostna prometna strategija za naslednjih sedem let, ki po besedah Mateja Moharića iz urada za komunalo, promet in prostor postavlja človeka v središče in Maribor razvija po načelih mesta kratkih razdalj. "Želimo doseči 60-odstotni delež trajnostnega načina potovanja, trenutno smo pri 30 odstotkih, kar pomeni, da 70 odstotkov vseh potovanj v Mariboru naredimo z avtomobilom," je povedal. Akcijski načrt med ukrepi predvideva gradnjo manjkajočih pločnikov na šolskih poteh, sklenitev kolesarskega omrežja, zeleni val za kolesarje v križiščih, hitre avtobusne linije in novo parkirno politiko z umikanjem vozil pod zemljo.