Po petkovi stavki dostavljalcev Wolta v Ljubljani se razprava o njihovih plačilih, delovnih pogojih in komunikaciji s podjetjem nadaljuje. Dostavljalci so se tokrat odzvali na izjave predstavnika Wolta Jana Škoberneta v oddaji 24 ur zvečer in opozorili, da njihove vsakodnevne izkušnje ne potrjujejo vseh pojasnil podjetja. Od Wolta pričakujejo predvsem preglednejši način obračunavanja plačil in konkreten termin sestanka.
Spomnimo, da so dostavljalci Wolta v petek, 16. oktobra, pripravili celodnevno stavko, s katero so opozorili na nezadovoljstvo zaradi plačil, delovnih pogojev in pomanjkljive komunikacije s podjetjem. Dopoldne so se zbrali na ploščadi pri Ajdovščini v središču Ljubljane, kjer so poudarili, da se pri svojem delu vse pogosteje počutijo prepuščene sami sebi. Med drugim so opozorili, da nimajo neposrednega sogovornika, na katerega bi se lahko obrnili ob težavah, temveč večina komunikacije poteka prek aplikacije. Po stavki je v že omenjeni večerni oddaji stališča podjetja predstavil Jan Škoberne. Njegove izjave so med dostavljalci sprožile nov odziv, v katerem opozarjajo na razhajanja med pojasnili podjetja in dejanskimi razmerami na terenu.
Ne vedo, kako se izračuna plačilo
Eno osrednjih vprašanj ostaja način obračunavanja plačil. Čeprav je bilo v televizijski oddaji po navedbah dostavljalcev pojasnjeno, da so plačila in pogoji dela vnaprej določeni, sami opozarjajo, da nimajo dovolj informacij, da bi lahko preverili pravilnost posameznih obračunov. Kot navajajo, ni jasno razvidno, kolikšen del plačila predstavlja osnovni znesek, kako se obračunavajo prevoženi kilometri in kateri dodatki pripadajo posameznim dostavam. Prav tako ne vedo, po katerih merilih se višina plačila spreminja.
Od podjetja zato zahtevajo razumljivo, konkretno in preverljivo pojasnilo načina obračunavanja. Prepričani so, da bi večja preglednost pripomogla k zaupanju med podjetjem in dostavljalci ter zmanjšala nezadovoljstvo zaradi nepredvidljivih zaslužkov.
Na povabilo k dialogu še vedno čakajo
Dostavljalci nasprotujejo tudi navedbam, da podjetje doslej ni prejelo njihovega povabila k pogovoru. Kot pojasnjujejo, so Wolt že v preteklosti opozorili na težave in ga pozvali k dialogu, vendar odziva, ki bi privedel do konkretnega sestanka, niso prejeli. »Zato še vedno čakamo na konkretno povabilo in predlog termina,« so zapisali v izjavi za medije. Dodajajo, da so se pripravljeni sestati s predstavniki podjetja in da že pripravljajo oporne točke za pogovor.
Ob tem opozarjajo tudi na težave s podporo uporabnikom oziroma dostavljalcem. Ne strinjajo se z navedbami, da ta vedno poteka v slovenskem jeziku. Po njihovih izkušnjah se komunikacija pogosto začne s klepetalnim robotom v angleščini, nadaljuje pa s podporo iz tujine, prav tako v angleščini.
Težava po njihovem mnenju ni zgolj jezikovna ovira, temveč tudi nepoznavanje lokalnih razmer. Osebe, ki obravnavajo njihove težave, namreč včasih ne poznajo slovenskih lokacij in posebnosti dostavljanja na terenu, zaradi česar je reševanje zapletov lahko dolgotrajnejše in manj učinkovito.
Koliko dostavljalcev je dejansko na terenu?
Dostavljalci so se odzvali tudi na podatek, da je na Woltovi platformi registriranih približno 6000 dostavljalcev. Ta številka je bila v oddaji omenjena v povezavi z obremenjenostjo podpore in zamudami pri odgovorih. Po njihovem mnenju število registriranih uporabniških računov ne odraža dejanskega števila ljudi, ki vsakodnevno opravljajo dostave. Ocenjujejo, da je na terenu bistveno manj dostavljalcev, največ okoli 300 na dan. Gre za njihovo oceno, ki je podjetje še ni potrdilo.
Wolt zato pozivajo k objavi natančnejših podatkov o številu aktivnih dostavljalcev in jasni opredelitvi, koga sploh štejejo med aktivne. Menijo, da bi bilo tako lažje presoditi, ali je veliko število dostavljalcev res razlog za zamude pri komunikaciji s podporo.
Zakaj dodatek med stavko, ne pa med maratonom?
Posebno pozornost je vzbudilo tudi vprašanje dodatkov za opravljanje dostav. V času petkove stavke je Wolt po navedbah iz televizijske oddaje dodatek za dostave zvišal za 50 odstotkov, predstavnik podjetja pa je zanikal, da bi bil namen ukrepa vplivati na potek stavke.
Dostavljalci poudarjajo, da o razlogih za takšno odločitev ne želijo ugibati, zahtevajo pa jasna merila za določanje dodatkov. Zanima jih, kdo odloča o njihovi uvedbi, za katere lokacije in dostave veljajo ter v kakšnih okoliščinah se zvišajo.
Ob tem izpostavljajo tudi soboto, 17. oktobra, ko je v Ljubljani potekal prvi dan jubilejnega 30. Ljubljanskega maratona. Po njihovih navedbah kljub prireditvi in prometnim omejitvam posebnega dodatka za dostave ni bilo.
Prav zato želijo pojasnilo, zakaj je bil dodatek uveden med stavko, ne pa tudi ob dogodku, ki je zaradi cestnih zapor in spremenjenega prometnega režima lahko otežil opravljanje dostav.
Odprti tudi za kolektivno urejanje delovnih pogojev
Dostavljalci so se odzvali še na omembo možnosti kolektivne pogodbe po avstrijskem vzoru. Poudarjajo, da doslej od Wolta niso prejeli pobude ali konkretnega predloga za pogovor o takšni ureditvi. Če podjetje meni, da bi bilo kolektivno urejanje pogojev dela smiselno, pričakujejo, da bo pripravljenost na takšno rešitev pokazalo tudi s konkretnimi dejanji.
V zaključku izjave dostavljalci znova poudarjajo, da njihov cilj ni zaostrovanje odnosov, temveč izboljšanje razmer, v katerih vsakodnevno opravljajo svoje delo. Od podjetja pričakujejo predvsem povabilo na sestanek, na katerem bi se lahko pogovorili o preglednosti plačil, delovanju podpore, dodatkih in možnostih kolektivnega urejanja delovnih pogojev. »Naš cilj je doseči konkretne izboljšave, ki bodo temeljile na jasnih informacijah in izkušnjah dostavljalcev,« so še zapisali.