»Lahko obljubimo vam le ljubezen. Duplek, ki nihče ga ne deli. Če hočeš to tud' ti, na volitvah brez skrbi. Voli, kar srce ti govori!« To je eden od verzov pesmi in videospota z naslovom Samo ljubezen, ki jo je Modra lista Duplek – Lista župana Mitje Horvata objavila pred tednom dni. V njej so uporabili melodijo pesmi Roberta Pešuta - Magnifica, s katero je zasedba Sestre nastopila na Evroviziji leta 2002. Besedilo izvirnega dela Barbare Pešut je Modra lista nekoliko spremenila, čeprav v nekaterih verzih spominja nanj.
Pesem uporabili brez soglasja
Direktor družbe Dom svobode in Magnificov menedžer Igor Arih je ob tem pojasnil, da z videospotom niso bili seznanjeni ter da gre za krajo avtorskih pravic. Kot pojasnjuje, glasba ni javno dobro, s katerim lahko vsakdo razpolaga po svoji volji. Je avtorsko delo, intelektualna lastnina in rezultat ustvarjalnega dela posameznika. Njena uporaba v politične namene brez dovoljenja avtorja je nedopustna iz več razlogov.
»Od ljudi, ki kandidirajo za javne funkcije in želijo zastopati interese državljanov, pričakujemo vsaj osnovno razumevanje spoštovanja tuje lastnine in pravic drugih. Če tega razumevanja nimajo, je to skrb vzbujajoč zgled volilcem. Če pa pravila poznajo in jih zavestno prezrejo, je stvar še toliko resnejša. Posebno problematično je, da takšna uporaba ustvarja lažen vtis, da avtor s svojim delom podpira določeno politično opcijo,« dodaja Arih.
Kot pojasnjuje dr. Maja Bogataj Jančič, ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, je za zakonito uporabo avtorskih del treba pridobiti dovoljenja imetnikov avtorskih pravic. »Določene uporabe pa so dovoljene že na podlagi samega zakona o avtorski in sorodnih pravicah, če so izpolnjeni zakonski pogoji tako imenovanih izjem oziroma omejitev izključnih avtorskih pravic,« še dodaja.
ZASP tako v 53. členu določa, da je predelava objavljenega dela prosta, če gre za predelavo v parodijo, pastiš ali karikaturo, kamor lahko s široko obrazložitvijo uvrstimo tudi satiro. Pri tem predelava ne sme ustvariti ali ne sme utegniti ustvariti zmede glede izvora dela.
Poleg tega mora biti izpolnjen tudi pogoj iz 46. člena, ki določa štiristopenjski test dopustnosti omejitev avtorske pravice. Prvič, obseg uporabe avtorskega dela mora biti omejen na namen, ki ga je treba doseči. Drugič, uporaba mora biti v skladu z dobrimi običaji, tretjič, ne sme nasprotovati običajni uporabi dela, in četrtič, ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.
Bogataj-Jančičeva dodaja, da je pri oceni, ali je določena uporaba z vidika materialnih avtorskih pravic zakonita, treba upoštevati tudi moralne avtorske pravice. Avtor se lahko na podlagi moralnih pravic upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost. »Nedovoljeno uporabo sme takoj prepovedati, če presodi, da oglaševalski ali politični kontekst škoduje njegovi osebnosti, časti, ugledu,« dodaja.
Satira ali politična promocija
Uporaba v promocijske namene, kamor lahko spada tudi politični marketing glasbenega dela, praviloma zahteva izrecno dovoljenje avtorja in/ali drugega imetnika avtorskih pravic, denimo založbe. »V določenih primerih je sicer satira oziroma parodija dovoljena tudi, če gre za komercialno rabo,« še dodaja.
Arih ob tem pojasnjuje, da se s podobnimi primeri uporabe njihove glasbe redko srečujejo. Dodaja, da spoštovanje avtorskih pravic ni stvar dobre volje, temveč da je stvar spoštovanja zakonov, ustvarjalcev in njihovega dela.
Župan Horvat nam je na vprašanje o tem, ali so stopili v stik z avtorjem ali izvajalcem glasbe, odgovoril, da so pridobili informacije, da ker gre za satiro oziroma parodijo, ni treba pridobiti dovoljenja, da pa so avtorja navedli v opisu posnetka.
S pesmijo do glasov volilcev
To sicer ni prvi primer, ko so politiki uporabili glasbo slovenskih ustvarjalcev brez predhodnega dogovora. Glasbena skupina Laibach je leta 2015 napovedala tožbo hrvaške politične stranke Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje. Slednja je na svoji skupščini nezakonito uporabila njihovo skladbo Geburt einer Nation kot glasbeno podlago za kratek predstavitveni video o ustanovitvi stranke.
Priredbo pesmi so v preteklosti uporabili tudi drugi slovenski politiki. Predsednik Zedinjene Slovenije in samooklicani poveljnik Štajerske varde Andrej Šiško je namreč pred evropskimi volitvami 2019 posnel pesem Renata mix, ki je kombinacija Avsenikove Golice in pesmi Ti moja rožica skupine Modrijani.
V Slovenski demokratski mladini so posneli satirično priredbo pesmi Nika skupine Rok'n'Band, katere besedilo med drugim vključuje verz: »Nika, ti ne veš, kako me mika, ko zapre se tvoja pipa!« Priredbe že znane pesmi sicer ni uporabil le podmladek, ampak tudi stranka sama.
Na konvenciji Slovenske demokratske stranke v začetku leta so predvajali prepesnjeno skladbo hrvaškega glasbenika Marka Perkovića - Thompsona, ki poveličuje ustaštvo. Tako so besedilo pesmi »Ako ne znaš, šta je bilo« spremenili, da govori o vojni za Slovenijo.
Slovenski politiki sicer v času pred volitvami uporabljajo tudi avtorske pesmi. Lista kolesarjev in pešcev v Mariboru je v okviru programa GREMO! predstavila istoimensko pesem in videospot. Kot so ob tem zapisali, želijo s pesmijo pokazati, da je lahko tudi politično sporočilo iskreno, dostopno in polno življenja.
S pesmijo se je volilcem pred slabima dvema desetletjema poskušala predstaviti takratna predsednica LDS Katarina Kresal, in sicer s pesmijo z naslovom Mlade oči, ki jo je v izvirniku pela Ditka Haberl, v spotu jo je izvedla Severa Gjurin, Kresalova pa je nastopala v videospotu.