Obiskovalce Rogle vznemiril večji posek

Redno obiskovalko Rogle je pred dnevi razburila sečnja dreves, konkretno smrek, v tamkajšnjih gozdovih. Debla, zložena na kup, ki so čakala na odvoz, so dala slutiti, da gre za večjo količino, v teh dneh pa so jih že odpeljali. »To je za moje pojme masaker, česa takega v 40 letih nisem videla, pa sem dokaj redna obiskovalka Rogle. V sosednji Avstriji se kaj takšnega ne bi zgodilo,« nam je zatrdila obiskovalka, ki jo je zmotilo, da je bilo z rdečo barvo označenih še več dreves, tudi na drugih delih Rogle, kar naj bi pomenilo, da bodo prav tako posekana. Trditve je podkrepila s fotografijami, ki nam jih je poslala v uredništvo. »Do velike sečnje je prišlo v delu gozda med smučiščem Mašinžaga in cesto, kjer se vidijo posekana zdrava drevesa, medtem ko bolna v gozdu ostajajo. Vidni so veliki kupi debel, ki so odložena ob gozdni poti med kočo na Pesku in spodnjim delom žičnice na Mašinžagi,« je zapisala bralka, katere podatke hranimo v uredništvu.

Drevesa za posek označena že lani

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so pojasnili, da so javna gozdarska služba, ki skrbi za strokovno usmerjanje razvoja gozdov v vseh slovenskih gozdovih, ne glede na lastništvo, njihove naloge so zakonsko določene. »Mi načrtujemo, gojimo in varujemo gozdove, tudi svetujemo lastnikom in opravljamo druge naloge, ne izvajamo pa sečnje, spravila, transporta in prodaje lesa,« so odgovorili na ZGS. Kot so še pojasnili, je iz fotografij težko natančno presoditi, v katerem odseku gozda so bile posnete. »Glede na opis lokacije, ki smo ga prejeli, pa sklepamo, da gre za redno sečnjo v odseku 10136B, v gozdu na parceli, ki je v lasti države in v upravljanju družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Drevesa za možni posek so bila označena že lani, skladno z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Lovrenc na Pohorju.« Kot so dodali, so upravljalcu, torej SiDG, odločbo, s katero so odobrili posek za pomladitveno sečnjo in posek oslabelih dreves izdali konec lanskega decembra.

»Manjši delež dreves, okoli deset odstotkov, bo posekan v okviru izbiralnega redčenja. Odmrla drevesa bodo ostala v gozdu kot stoječa in ležeča mrtva biomasa,« so še zapisali na ZGS. Ob tem so dodali, da so maja letos v Tednu gozdov javnost in medije spodbujali, da se o gozdu presoja zgolj na podlagi znanstvenih dognanj, preverjenih informacij, strokovnega znanja in razumevanja širšega dogajanja v gozdnem prostoru, ne pa na podlagi hitrih sodb, čustvenih odzivov ali fotografij, izvzetih iz konteksta, ki v javnosti ustvarjajo napačen vtis. »Naloga gozdarja ni zgolj odločati o tem, katero drevo bo padlo, temveč tudi razložiti, čemu je neki ukrep potreben, kaj to pomeni za gozd danes in predvsem, kaj pomeni za gozd čez desetletja.

Ko javnost v gozdu vidi več posekanih dreves, se hitro pojavi skrb, da je šlo kaj narobe. A dejstvo je, da lahko večje površine brez odraslih dreves v gozdovih nastanejo zaradi pomlajevanja gozda ali sanitarne sečnje po ujmah in škodljivcih. V teh primerih je večja odstranitev odraslih dreves del sonaravnega gospodarjenja z gozdom in zagotavlja naravno obnovo gozda, saj mlada drevesca za rast potrebujejo svetlobo. Sicer pa se s posekom zgodba gozda nikoli ne konča, temveč se naredi prostor za njegovo naslednjo generacijo. Samo aktivno in načrtno gospodarjenje z gozdovi ustvarja gozd, kakršnega si želimo v prihodnosti: zdrav in odporen proti podnebnim spremembam,« pravijo na ZGS.

Pomlajevanje in obnova sta nujna

V družbi SiDG so potrdili, da so v preteklih dneh med Peskom in Mašinžago na Rogli, v odseku 10136B, izvedli redno sečnjo dreves. Gre za državne gozdove, čeprav so v neposredni bližini tudi zasebni. »Glede na deponirani les ob cesti sklepamo, da se sečnja trenutno izvaja tudi v njih. Po naših opažanjih se je sečnja v zasebnih oziroma občinskih gozdovih izvajala tudi na vrhu Rogle,« pojasnjujejo v SiDG. Sečnjo v državnih gozdovih so začeli 19. avgusta, gozdni lesni sortiment pa začeli odvažati teden dni pozneje. »Do petka, 18. septembra, je bilo odpeljanih že 223 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, na kamionski cesti pa je v tem trenutku le še okoli 65 kubičnih metrov lesa, kar pomeni, da se je količina občutno zmanjšala. Prav tako so v tem času že uredili deponijo in del gozdnih vlak, zato nekatere posredovane fotografije ne odražajo več trenutnega stanja,« so pojasnili v SiDG. Odločno pa so zavrnili ocene, da bi šlo pri sečnji za »pokol« oziroma pretirano sečnjo.

»Sečnja v državnih gozdovih se je izvajala skladno s strokovnimi standardi in na podlagi odločbe ZGS o odobritvi poseka izbranih dreves, ki temelji na potrjenih gozdnogospodarskih načrtih. Drevesa, predvidena za posek, je ustrezno označil revirni gozdar ZGS. V odločbi je med drugim določeno, da je treba po končani sečnji in spravilu lesa urediti sečišče ter sanirati poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah, kar se, kot rečeno, tudi izvaja.

Glavni razlog za sečnjo v tem odseku je redna pomladitvena sečnja, katere namen je omogočiti rast mladih dreves in obnovo starejšega gozdnega sestoja. Del dreves je bilo treba odstraniti, ker so bila oslabela, v manjšem obsegu pa je šlo za izbiralno redčenje,« so še povedali v SiDG. Sicer pa gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji poteka po načelu trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. »Poudariti želimo, da je za dolgoročno zagotavljanje vseh funkcij gozda – gospodarskih, socialnih in ekoloških, med drugim skladiščenja ogljika, blaženja vremenskih ekstremov in zadrževanja vode – potrebno aktivno in strokovno gospodarjenje z gozdom, ki vključuje tudi ukrepe pomlajevanja in obnove gozdnih sestojev. S pomladitveno sečnjo ustvarjamo pogoje za razvoj mlajših in vitalnejših dreves. Pravočasen posek odraslih dreves mladim drevesom zagotovi potreben prostor, svetlobo in hranila za nadaljnji razvoj.«