Neeksplodirano letalsko bombo so delavci vodnogospodarskega podjetja med gradbenimi deli v strugi Save odkrili v četrtek, 27. avgusta, v bližini železniškega mostu pri Globokem. Pristojne službe so najdbo takoj zavarovale in aktivirale državno enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Strokovnjaki so ugotovili, da gre za približno 250 kilogramov težko letalsko bombo ameriške izdelave, opremljeno z dvema mehanskima vžigalnikoma. V času od najdbe so strokovnjaki razvili posebno orodje, s katerim so nato danes bombo deaktivirali že v prvi fazi intervencije.
Bombo so najprej premestili
Po evakuaciji območja so okoli 9. ure začeli transport bombe z levega na desni breg Save, kjer so pripravili teren za njeno deaktivacijo. S tem jim je uspelo zmanjšati pričakovani udarni val in območje evakuacije s prvotnih 1200 metrov na 400 metrov.
Območje preletava brezpilotni letalnik s kamero.
Na območju deaktivacije sta pripadnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Aljaž Leban in Benjamin Kreševec najprej poskušala deaktivirati en vžigalnik, nato še drugega. Pri tem sta bila uspešna, bomba je bila deaktivirana. "Imamo več načinov, kako to odviti. Tekom tega tedna smo naredili namensko orodje - kot veste, je bil prvi vžigalnik precej poškodovan," je opisal Leben.
Izjava Aljaža Lebana, pripadnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi:
Izjava Srečka Šestana, poveljnika Civilne zaščite:
Kot je pojasnil Darko Zonjič, poveljnik državne enote za varstvo pred neekslodiranimi ubojni sredstvi, je akcija deaktivacije bombe potekala tako, kot so si zamislili in načrtovali. Ob deveti uri so začeli s premikom bombe, ki so ga izvedli Gregor Demšar, Martin Abramič in Smiljan Stubičar. Nato so začeli z deaktivacijo zadnjega vžigalnika, kar je potekalo gladko. "Na sprednjem se je le malo zatikalo, vendar je ekipi uspelo vžigalnik odviti. Na koncu smo se odločili, da bomo vžigalnika uničili, kar smo tudi izvedli," je razložil.
Strokovni ekipi, ki je poskrbela za deaktivacijo bombe in vsem drugim ekipam, ki so sodelovale pri intervenciji, se je zahvalil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. "Verjamem, da smo skupaj naredili še dodaten test, če se bo še kaj pojavilo na tem območju. Tega smo seveda bolj vajeni na območju Soške fronte," je dejal po zaključku uspešne intervencije.
Pri intervenciji je sodelovalo več kot 90 članov različnih služb, od Civilne zaščite, policije, gasilcev, enote za hitre reševalne intervencije do državne enote za avrstvo pred NUS in drugih. Radovljiški župan Ciril Globočnik, ki je intervencijo spremljal prek ekrana v prostorih gasilcev v Mošnjah, je dejal, da je nad opravljenim delom navdušen in se je zahvalil vsem prisotnim.
Regijski poveljnik Civilne zaščite Klemen Šmid je dejal, da so ekipe na terenu dokazale, da znajo delati enotno, ne glede na barvo uniforme, medtem ko se je občinski poveljnik CZ Janez Koselj ml. zahvalili tudi prebivalcem, ki so upoštevali vsa njihova navodila.
Na območju veljal poseben režim
Za območje zaklanjanja med 400 in 600 metri, ki zajema dobršni del naselij Globoko, Mišače in Dobro Polje, je veljalo, da se morajo prebivalci v času intervencije zadrževati v zaprtih prostorih. Gibanje na prostem je bilo prepovedano.
Prepoved dostopa je veljalo za celotno območje 600-metrskega pasu, tako po poteh kot po reki Savi. Tisti, ki so želeli območje zapustiti, so morali to storiti do 9. ure (tudi gosti dveh tamkajšnjih avtokampov), vrnitev pa je bila mogoča po 13. uri.
Kot nam je povedal prebivalec Globokega, Ažbe Mejavšek, so se z družino odločili, da dopoldne izkoristijo za obisk ljubljanskega živalskega vrta, saj bi z dvoletnim sinom težje vse dopoldne preždeli v hiši. Poveljnik občinske CZ Koselj je dejal, da so se prebivalci z območja zaklanjanja različno odločili, kako bodo preživeli to nedeljsko dopoldne, težav pa pri tem ni bilo.
Zaprto tudi letališče, ustavljen železniški promet
Med intervencijo je bila vzpostavljena delna zapora zračnega prometa. Bližnje letališče Lesce je bilo preventivno zaprto med 7. in 13. uro, prav tako je bil v tem času ustavljen železniški promet.
V Mošnjah je bil vzpostavljen štab, iz katerega se je koordinirala celotna intervencija. V nujnih primerih so lahko prebivalci pokličali na telefonsko številko 112 oziroma 113.
Bomba je ostanek napada ob koncu druge svetovne vojne
Kot je v sredo predstavil nekdanji poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Bojan Kopač, je bil most pri Globokem ob koncu druge svetovne vojne strateško pomemben za umik nemške vojske, zato je bil tudi tarča zavezniškega letalskega napada.
Petega aprila 1945 so proti mostu poletele tri skupine letal. V napadu je sodelovalo 96 letal, na območje mostu pa so po ocenah odvrgli od 250 do 350 bomb. Strokovnjaki predvidevajo, da jih zaradi različnih napak do deset odstotkov ni eksplodiralo.
Takšne najdbe zato niso omejene zgolj na območja, kjer so v preteklosti potekali intenzivni spopadi. Neeksplodirana ubojna sredstva se v Sloveniji pogosto pojavijo tudi pri gradbenih, kmetijskih in drugih zemeljskih delih.
Letos že več kot 2400 najdb
Do 21. avgusta so bile letos na območju Slovenije evidentirane 2404 najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev s skupno težo 6475 kilogramov.
Največ najdb je na območju severne Primorske in Krasa, vendar se nevarni ostanki vojn pojavljajo tudi drugod po državi.