Mesto grofov, kot nekateri v zadnjem času radi poimenujejo Celje na račun uspehov športnikov in športnic, od nogometašev do rokometašev, košarkaric, kajakašev in drugih, je eno redkih slovenskih mest, ki že skoraj dve desetletji čaka na občinski prostorski načrt (OPN). Ta je ključen za nadaljnji razvoj mesta, s čimer se strinjajo vsi štirje kandidati za županski stolček. Med temi sta tudi aktualni župan Matija Kovač, ki mu je OPN s sodelavci v tem mandatu uspelo pripraviti do točke, da ga bodo prihodnji teden imeli na mizi mestni svetniki. Če ga bodo potrdili, bo to nedvomno eden največjih uspehov prvega Kovačevega mandata, saj gre za enega najzahtevnejših prostorskih dokumentov, ki je prestal obsežna strokovna usklajevanja s številnimi državnimi institucijami in nosilci urejanja prostora.
OPN bi bil sicer lahko sprejet tudi že prej, a so priprave močno otežile poplave v letu 2023, zaradi katerih je bilo treba na novo izdelati poplavne karte. Na koncu so dočakali pozitivno mnenje tako Direkcije RS za vode kot tudi ministrstva za kmetijstvo. Kljub temu da se tudi prejšnji župan Bojan Šrot, ki se podaja v župansko bitko osmič zapored, zaveda, da gre za enega najpomembnejših dokumentov za razvoj mesta, ta opozarja, da hitenje aktualnih svetnikov pri potrjevanju OPN ni na mestu. A je tudi Šrot vesel, da je OPN dokončan. »Se pa bojim, da bo veliko ljudi razočaranih. Vem, da je bilo okoli 1700 pobud za spremembo namembnosti zemljišč, pozitivno rešenih pa bo le okoli 600, zato ne vem, čemu takšna naglica pri potrjevanju. Verjetno so razlog bližajoče volitve,« je dejal Šrot in izrazil bojazen, da bi lahko OPN pozneje v pritožbenih postopkih tudi »padel«.
Boleča točka Knežji dvor
Aktualni župan Matija Kovač je priznal, da so v času njegovega prvega mandata izvedli več projektov, ki so bili pripravljeni že v času mandata njegovega predhodnika, prav tako so bila zanje zagotovljena sredstva. »Vsak, ki je kdaj vodil ekipo in izvajal projekte, ve, kaj pomeni zagotavljati sredstva zanje in imeti zanje podporo v mestnem svetu, pa tudi poskrbeti, da projekti stečejo. Pomembno pa je tudi, da pri strateških in pozitivnih projektih držimo ustrezno kontinuiteto. V tem mandatu ni bilo ne vem koliko novih projektov. Konec koncev je tudi kohezijska perspektiva nastavljena na tak način, da v letošnjem in prihodnjem letu doseže svoj vrhunec. Nadaljevali smo torej projekte iz preteklosti, ki so bili pripravljeni, potrjevala pa jih je aktualna ekipa,« je priznal Kovač, ki obžaluje, da je med neuresničenimi projekti ostal Knežji dvor, ki je pripravljen že pet let, a zanj še vedno niso našli ustreznih sredstev.
Na drugi strani pa se lahko Šrot pohvali s kar nekaj projekti, zaradi katerih je Celje danes precej prepoznavno, kot je denimo Tehnopark, edini v Sloveniji, ki privablja v mesto mlade pa tudi druge obiskovalce. Izpostavlja še Toplarno, zaradi katere se Celjani ogrevajo najceneje v državi. Največja šibka točka Celja ostaja tranzitni promet skozi mestno jedro v smeri sever–jug, ki poteka mimo številnih znamenitih spomeniško zaščitenih stavb, kot so Celjski dom, železniška postaja in pošta. A ima pri tem občinska oblast zvezane roke, saj gre za državno cesto. Lahko pa seveda občina pomaga pri umestitvi obvoznice v prostor in to je in ostaja ena najpomembnejših nalog župana tudi v prihodnje.
