Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je za STA pojasnilo, da je Luka Koper objavila javno naročilo za projektiranje in gradnjo sistema za upravljanje vodnega režima z osnovnim rokom za oddajo ponudb 11. novembra.
V koprskem pristanišču so za STA potrdili, da postopek oddaje javnega naročila še poteka, saj pristojne službe trenutno obravnavajo predlog potencialnih ponudnikov za podaljšanje roka ter preučujejo dodatna tehnična vprašanja v usklajevanju z Direkcijo RS za vode. Natančno časovnico izbire izvajalca in začetka gradbenih del bo investitor določil po zaključku razpisnega postopka.
Ureditev vodnega režima na vzhodnem robu kanala predstavlja kompromisno rešitev za omejevanje vdora slane vode in zadrževanje sladke vode za okoliške kmetovalce. V Luki Koper so za STA poudarili, da morajo pri reševanju težav kmetov strogo upoštevati državni prostorski načrt, okoljevarstveno soglasje in pravnomočno gradbeno dovoljenje. Pristanišče in okoljsko ministrstvo zato zavračata pobudo Občine Ankaran za postavitev dveh dodatnih zapornic v spodnjem delu kanala.
Na ministrstvu opozarjajo, da državni prostorski načrt na vzhodnem delu območja določa obvezno vzpostavitev nadomestnega habitata za slanuše v drugi fazi projekta.
"Postavitev dodatnih zapornic po predlogu Občine Ankaran onemogoča izvedbo načrtovanega nadomestnega naravovarstvenega ukrepa v zgornjem delu kanala in krši veljavni prostorski akt," so poudarili na ministrstvu.
V Luki Koper dodajajo, da dodatne zapornice presegajo zgolj tehnično vprašanje in močno vplivajo na vodni režim. "Vodnogospodarske ureditve v Ankaranu ne smemo presojati samo z vidika zagotavljanja vode za posamezno rabo, temveč moramo ohraniti celovito delovanje sistema, zlasti odvajanje voda in zagotavljanje poplavne varnosti," so navedli v pristanišču. Morebitne dodatne posege zunaj veljavnega okvira morajo samostojno presoditi državni organi in upravljavec vodotoka.
Ker enojna zapornica zunaj območja državnega prostorskega načrta pomeni kompromis, pristojni pospešujejo priprave na gradnjo novega namakalnega sistema za ankaransko bonifiko. Investicijo vodi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, projektiranje pa že prehaja v zaključno fazo. Projektanti trenutno pridobivajo zadnjo dokumentacijo, ministrstvo za kmetijstvo pa vlogo za izdajo odločbe o uvedbi namakanja pričakuje v prvi polovici leta 2027.
Luka Koper je z urejanjem kanala za boljšo poplavno varnost začela jeseni 2024, poleti 2025 pa iz medijev izvedela za neformalno črpanje vode za namakanje kmetijskih površin. Pristanišče je nato skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, direkcijo za vode, skladom kmetijskih zemljišč, lokalno skupnostjo in kmetovalci poiskalo začasne rešitve.
Delavci so namestili protipovratne lopute na iztokih melioracijskih jarkov in postavili začasno pregrado za zadrževanje sladke vode. Od septembra lani pristanišče na sedmih mestih meri slanost vode v kanalu, aprila letos pa je z ljubljansko biotehniško fakulteto uvedlo še merjenje slanosti tal in podzemne vode. Luka bo kot investitor v drugi fazi financirala še vzpostavitev nadomestnega habitata, medtem ko bo država z upravljavci prevzela poznejše vzdrževanje.
Kmetje in prebivalci Ankarana že dlje časa opozarjajo na uničujoče posledice vdora morske vode, saj spodnja dva kilometra kanala dopuščata prost pretok morja. Ob deževju in visoki plimi februarja letos je slana voda prestopila bregove, zalila polja in ogrozila več objektov.
Vodja ankaranske civilne zaščite Marko Žitko je takrat krivdo pripisal prenovi kanala in prenizkim nasipom, Občina Ankaran pa je zahtevala dopolnitev projektne dokumentacije in ukrepanje inšpekcij. V Luki Koper so očitke vselej zavračali in poudarjali, da sta razširitev in poglobitev struge izboljšali poplavno varnost na območju naravne depresije.