Srbska banka Alta, katere lastnik Davor Macura je imel eno ključnih vlog v prevzemni vojni za banko Addiko, v kateri sta se spopadli Nova Ljubljanska banka (NLB) in banka Raiffeisen International, zmagala pa je slednja, je svojo življenjsko pot nenadoma končala v stečaju. V noči s petka na soboto je namreč Narodna banka Srbije sporočila, da so na seji izvršnega odbora sprejeli odločitev o odvzemu licence za opravljanje bančnih poslov banki Alta, njeno upravljanje prenesli na Agencijo za zavarovanje vlog, proti banki, njenim delničarjem, vodstvu in drugim odgovornim osebam pa so bili sproženi ustrezni postopki.
Takoj po odvzemu bančne licence so ob koncu tedna začeli poslovanje banke Alta in njene poslovne prostore preiskovati organi odkrivanja in pregona. Kot so poročali srbski mediji, so v ponedeljek z državnega tožilstva za organizirani kriminal sporočili, da so Macuri in še dvema uslužbencema banke, direktorju oddelka trezorja in upravljanja gotovine ter uslužbencu za trezorsko poslovanje, za 48 ur odvzeli prostost. Po navedbah srbskega tožilstva naj bi bančna uslužbenca Macuri omogočila, da je iz bančnega trezorja odnesel za okoli 380 milijonov evrov denarja.
Komitenti do največ 50 tisočakov
Kot so ob odvzemu bančne licence pojasnili v Narodni banki Srbije, je bilo ugotovljeno, da se je finančno stanje banke v preteklem obdobju znatno poslabšalo ter da obstaja možnost nadaljnjega poslabšanja stanja ali likvidnosti banke, zaradi česar so bili ogroženi interesi vlagateljev banke. »Z odvzemom licence je bilo zagotovljeno, da premoženje banke ostane pod nadzorom, obenem se je preprečilo njegovo razpršitev, tako da bodo vsi upniki, predvsem pa posamezniki in podjetja, čim prej ponovno pridobili dostop do svojih sredstev,« so povedali v Narodni banki Srbije. Medtem ko so v vseh državah EU vloge posameznih vlagateljev, na podlagi direktive o sistemih za jamstva vlog, zajamčene do višine 100.000 evrov, zanje srbska država jamči največ do višine 50 tisočakov. Po opozorilih Narodne banke Slovenije sproženi stečajni postopek dolžnikov banke Alta ne razrešuje pri poravnavi njihovih obveznosti.
Potem ko je Narodna banka Srbije odvzela bančno licenco banki Alta, so vsi štirje viceguvernerji v sporočilu za javnost zatrdili, da so bili šele v petek zvečer na seji izvršilnega odbora seznanjeni z dejanskim stanjem v banki Alta, ki se je izrazito razlikovalo od poročil, ki jih je banka posredovala Narodni banki Srbije. Viceguvernerjem se zdi predvsem pomembno ugotoviti, kdaj in na kateri vodstveni ravni je obstajalo poznavanje ugotovljenih tveganj in nepravilnosti, kako so se te ugotovitve, strokovne ocene in opozorila zaposlenih obravnavali in ali so bili na podlagi razpoložljivih informacij pravočasno sprejeti ustrezni ukrepi v okviru zakonskih pooblastil.
Takoj po volitvah v Srbiji so se pojavile številne obtožbe, da je banka Alta poskušala iz Srbije v Makedonijo in Rusijo prenesti večje količine denarja. Prek svojega profila na X je srbski odvetnik Ivan Ninić v torek seznanil javnost, da je ena od bank, pri čemer je ni poimenoval, v ponedeljek začela prenašati sredstva v tujino. »S tem sem danes seznanil Narodno banko Srbije in zahteval nujni nadzor, da se prepreči, da bi komitenti banke iz javnega sektorja ostali s praznimi računi. To štejem za dejanje domoljubja in svojo državljansko dolžnost,« je pojasnil Ninić, ki je po intervenciji srbske centralne banke v soboto napovedal, da bo v ponedeljek na tožilstvo za organizirani kriminal vložil novo kazensko ovadbo na 238 straneh zoper neimenovanega ministra, direktorja in več drugih oseb.
Bo nekdanje Mercatorjevo srbsko podjetje preživelo?
Bankrot banke Alta bo vplival na številne poslovne dogodke v Srbiji in daleč naokoli. Eno od pomembnih vprašanj je, kaj se bo dogajalo z nekdanjim Mercatorjevim srbskim hčerinskim podjetjem, ki ga je pred časom začela upravljati njegova lastnica, hrvaška skupina Fortenova, sredi oktobra pa sporočila, da je bil dogovorjeni prodajni postopek, po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, končan. Koliko je za podjetje Idea Marketi, ki se je do lani, ko je bilo preimenovano, imenovalo Mercator-S, plačalo novoustanovljeno podjetje Alta Retail v lasti Davorja Macure, ki je po poročanju srbskih medijev v zelo dobrih odnosih z nekdanjim srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, uradno ni znano. V prodajni paket je bilo sicer vključenih še več drugih podjetij v lasti skupine Fortenova – M-Profil, mStart Business Solution, Super Kartica in Enna Fruit –, po poročanju beograjskega tednika Nedeljnik, ki se je skliceval na dva neuradna vira, je kupčija ovrednotena na 40 milijonov evrov, obenem pa naj bi Alta Retail prevzel še za sto milijonov evrov dolgov Idea Marketov. Ta obvladuje dva Mercatorjeva hipermarketa, 300 prodajaln Idea in 33 supermarketov Roda, lansko leto pa je zaključila globoko v rdečih številkah, pri čemer je izguba znašala visokih 34,5 milijona evrov. Po ocenah poznavalcev razmer bi tudi v primeru odsotnosti bančne afere Macura Idea Markete le stežka potegnil iz rdečih številk.
Kot je v nedeljo zvečer sporočila avstrijska banka Raiffeisen International, namerava obdržati vse bančne izpostave v lasti banke Addiko. Po prvotnih načrtih je nameravala ohraniti njene hčerinske banke na slovenskem in hrvaškem trgu, za preostale – v Srbiji, BiH in Črni gori – pa je bilo dogovorjeno, da jih bo, po zaključenem prevzemnem postopku banke Addiko, odkupila skupina Alta v Macurjevi lasti. Približno 30-odstotni lastniški delež banke Addiko – od katerega je slabih deset odstotkov predstavljal lastniški delež, ki ga je obvladoval prek enega od svojih podjetij, preostalega pa opcijska upravičenja, ki mu jih je uspelo pridobiti – je pogojeval z njegovim nakupom hčerinskih bank Addiko na omenjenih trgih. Zaradi stečaja banke Alta se sklenjeni dogovor kajpak ne more izvršiti, kar pomeni, da bodo delničarji banke Addiko, ki so sprejeli skoraj 40 odstotkov nižjo prevzemno ponudbo, kolikor je znašala prevzemna ponudba NLB, ostali brez dodatnega izkupička, ki bi ga prejeli v primeru izpolnitve določenih pogojev po odprodaji bank Addiko v Srbiji, Črni gori in BiH.
Po poročanju srbskega časnika Danas je 43-letni Macura v poslovni svet vstopil leta 2008, ko je v Beogradu kot samostojni podjetnik odprl menjalnico Alta, ki se je leta 2014 preoblikovala v d. o. o. Dve leti pozneje se je začel bliskoviti vzpon Macure. Leta 2016 je namreč menjalnica Alta postala plačilna institucija, kar pomeni, da je pridobila licenco za izvajanje plačilnih transakcij v svojih menjalnicah, na primer za plačevanje računov. Leta 2019 je Macurova menjalnica odkupila 28,5-odstotni državni delež v banki Jubmes, v kateri je Macura leta 2023 posredno, prek svojega podjetja skupine Alta, postal stoodstotni lastnik. Poleg banke je Macura lastnik okoli 15 podjetij, od katerih jih je bila večina ustanovljenih po letu 2018.