Slovenija ima po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tiborja Šimonke podjetniško tradicijo, inovativna podjetja, znanje in sposobnost. "Slovenska podjetja bolj ali manj uspešno kljubujejo vsem neugodnim geopolitičnim razmeram - energetski draginji, krizi, trgovinskim oviram, prekinjenim dobavnim verigam. Vprašanje pa je, kako dolgo še," je opozoril v izjavi za javnost ob robu današnjega Vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju.
Od vlade želijo danes dobiti predvsem zaveze, da bo sprejela potrebne ukrepe, da bo poslovno okolje za podjetja stabilnejše, bolj predvidljivo, da bo davčno okolje konkurenčno, da bodo tudi odpravljene vse pogostejše birokratske ovire, ki po Šimonkovih besedah sicer niso samo slovenskega izvora, ampak prihajajo tudi iz Evrope, od katere prav tako pričakujejo pospešeno debirokratizacijo.
"Brez novih investicij, brez vlaganj ne bo produktivnosti, brez produktivnosti ne bo konkurenčnosti gospodarstva in brez konkurenčnosti prav gotovo ne bo dolgoročno vztrajnega financiranja šolstva, zdravstva, skupnih potreb in socialne varnosti, ki jo imamo vsi tako radi," je poudaril.
Janša: Ključen strateški problem je demografija
Tudi premier Janez Janša je ob začetku vrha poudaril, da je konkurenčnost za Slovenijo velikega pomena, predvsem, ker je slovensko gospodarstvo izvozno usmerjeno. "Večji del tega, kar v Sloveniji proizvedemo, prodamo na tuje trge," je izpostavil in dodal, da je notranji trg države razmeroma majhen, obenem pa je del skupnega evropskega trga, kjer deluje tudi zunanja konkurenca. "To seveda pomeni, da moramo biti sposobni proizvajati kakovostne produkte, produkte, ki so najmanj enake kakovosti kot tisti, ki jih proizvaja konkurenca, za ceno, ki ni večja od cene proizvodnje teh produktov drugod. In to je vsa filozofija konkurenčnosti," je dejal.
Po njegovih besedah je treba urediti predvsem tri stvari. Na prvem mestu je, kot je dejal, človek. Demografija je po Janševih besedah naš ključen strateški problem, ne samo Slovenije, ampak tudi Evrope. "Znotraj tega problema pa je seveda pomembna prioriteta razporejanja tega človeškega vira. Se pravi, če je v nekem delu tega vira preveč, ga zmanjka drugje in tega ni možno reševati z uvozom delovne sile," je izpostavil.
Kot drugo je izpostavil stabilno, razumno in stabilno davčno okolje. "Davki morajo biti razumni in se ne smejo spreminjati vsako leto ali pa z vsako vlado," je poudaril. Na tretjem mestu pa je poudaril čim manj birokracije, predpisov, ki dušijo in podaljšujejo postopke pri umeščanju projektov v prostor, pri gradnji ali pri pridobivanju raznoraznih dovoljenj in standardov.
Premier naklonjen večinskemu volilnemu sistemu
Slovenija se je po njegovih besedah do leta 2008 normalno razvijala in je bila gazela med novimi članicami EU, nadoknadila je zaostanek za mnogimi in prišla na 91 odstotkov evropskega povprečja. "Danes smo še vedno tam. Tisti, ki so bili daleč za nami, so nas prehiteli, nekateri, ki so kasneje prišli v EU, nas dohitevajo. To je kruta realnost in tega ne bo spremenila nobena strategija," je bil jasen.
Kot enega ključnih ukrepov je izpostavil davčno sidro: "Da omejimo tisti delež bruto domačega proizvoda, ki se ga lahko prebivalstvu in gospodarstvu vzame iz žepov in bilanc, na nek fiksen odstotek in potem nobena vlada ne more iti preko tega. Tudi če bi ga omejili na sedanji delež, ki je velik, bi bila to že velika zmaga in bi prispevalo k stabilnosti."
Da bi dosegli poslovno, moramo imeti po njegovih besedah tudi politično stabilnost. "Ne, da se v enem mandatu spremeni ali pa dvigne 14 davčnih stopenj, pa potem to malo popravimo, pa pride drugi mandat," je dejal. Zato se mu zdi potrebna tudi sprememba volilnega sistema. "Slovenija ima volilni sistem, ki drobi glasove, ki jih zahteva koalicija in so potrebni kompromisi, ki so velikokrat preveliki. Potrebovali bi večinski volilni sistem, ki prinese tako resno stabilnost ali pa vsaj kombiniran volilni sistem. To bi privedlo do stabilne vlade, ki bi na koncu mandata odgovarjala za tisto, kar je naredila," je dejal.