Po ocenah Mednarodne agencije za energijo bi se lahko svetovna poraba elektrike v podatkovnih centrih do leta 2030 približno podvojila, na okoli 950 teravatnih ur na leto.
Od povečanega povpraševanja bi lahko imeli koristi predvsem proizvajalci elektrike, dobavitelji zemeljskega plina in podjetja, ki gradijo električna omrežja. Težava namreč ni zgolj v proizvodnji elektrike, temveč tudi v zmogljivosti omrežij in dolgotrajnih postopkih priključevanja novih objektov. Gradnja elektrarn in prenosnih povezav traja precej dlje kot nakup novih računalniških čipov.
Poraba elektrike postaja tudi politično vprašanje. Ameriška gospodinjstva se že soočajo z visokimi življenjskimi stroški, zato se krepi nasprotovanje temu, da bi stroške širitve energetskih omrežij za potrebe tehnoloških velikanov nosili običajni odjemalci. Vprašanje cen elektrike dobiva dodatno težo tudi pred ameriškimi vmesnimi kongresnimi volitvami, ki bodo 3. novembra. Stroški energetske infrastrukture tako niso več zgolj gospodarsko, temveč postajajo tudi vse pomembnejše politično vprašanje.
Zanimivo je, da bi lahko omejitve pri gradnji novih podatkovnih centrov koristile podjetjem, ki imajo zmogljivosti že zgrajene in zagotovljen dostop do elektrike. Če bo povpraševanje po računalniških zmogljivostih še naprej hitro raslo, bi lahko njihova vrednost dodatno narasla.
Precej večje tveganje za ta sektor pa vidim v visokih dolgoročnih obrestnih merah. Ameriški proračunski primanjkljaji, morebitna nadaljnja rast cen energentov in vztrajna inflacija bi lahko ohranjali visoke donosnosti državnih obveznic. Dražje financiranje bi najbolj prizadelo močno zadolžene ponudnike računalniških zmogljivosti, tako imenovane neocloude, ki za širitev potrebujejo velike količine zunanjega kapitala.
V drugačnem položaju so Microsoft, Alphabet, Amazon in Meta, ki lahko zaradi visokih denarnih tokov velik del naložb financirajo sami. Če bi se financiranje podražilo, bi lahko celo pridobili tržni delež na račun šibkejših konkurentov.
Medtem se tudi na Ljubljanski borzi začenja sezona devetmesečnih poslovnih rezultatov. NLB bo poslovanje predstavila 5. novembra, Krka pa teden pozneje, ko bo objavila tudi načrt za leto 2027. Pri obeh družbah pričakujemo dobre poslovne rezultate, zato lahko ocenjujemo, da so bili nedavni popravki tečajev na Ljubljanski borzi pretirani. Temeljno poslovanje največjih slovenskih družb ostaja razmeroma močno, prihajajoče objave pa bi lahko vlagateljem dale dodatne razloge za ponovno povečanje izpostavljenosti slovenskim delnicam. x
Avtor ima v lasti delnice NLB in Petrola.