Člani Petrolovega nadzornega sveta v odhodu, ki jim predseduje Janez Žlak, so v četrtek potrdili končni seznam šestih kandidatov, predstavnikov kapitala za nove nadzornike naftne družbe. Obstoječim se namreč mandat izteče v aprilu. O predlaganih kandidatih bo odločala skupščina delničarjev, ki bo 14. marca.
Po neuradnih podatkih naj bi bil predlog kandidatov med največjimi lastniki, predvsem pa med državo in Darijem Južno, ki ima v Petrolu pomemben vpliv, neformalno usklajen. Prek podjetij, ki jih lastniško obvladuje, je Južna približno 11-odstotni lastnik Petrola, pripadlo pa naj bi mu eno nadzorniško mesto. Zasedla naj bi njegova soproga Vesna Južna. Največji posamični lastnik Petrola je z 12,78-lastniškim deležem slovaško-češka finančna skupina J&T, ki lastniški delež v Petrolu obvladuje prek češke banke J&T Banke. Doslej je bil njen predstavnik v nadzornem svetu Mario Selecky, ki bo, če ga potrdila tudi skupščina, Petrolovo poslovanje nadzoroval tudi v naslednjih štirih letih. Približno deset odstotkov Petrolovih delnic obvladujejo hrvaški pokojninski skladi, za njihovega predstavnika v novem nadzornem svetu pa je predlagan Goran Kralj, sicer član uprave pokojninskega sklada PBZ Croatia Osiguranje.
Kdo bo predsedoval nadzornikom?
Skupaj s povezanimi organizacijami država v Petrolu obvladuje približno tretjinski lastniški delež, po predlogu pa naj bi imeli v novem nadzornem svetu tri predstavnike. Prvi je Marko Jazbec, predsednik uprave pozavarovalnice Sava Re. Pred desetletjem je Jazbec nekaj mesecev predsedoval upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja z državno srebrnino. Pred tem je v več družbah zasedal vodstvene položaje; med drugim je bil od decembra 2009 do decembra 2012 član uprave Nove Ljubljanske banke. Drugi kandidat, ki prihaja iz državnih vrst in so ga nadzorniki potrdili na četrtkovi seji, je Luka Zajc, eden najtesnejših sodelavcev Aleksandra Čeferina, predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA). Do spremembe zaposlitve je bil Zajc kot odvetnik zaposlen v Odvetniški družbi Čeferin in partnerji, v kateri je bil tudi manjši solastnik. Tretji kandidat je nesojeni evropski komisar Tomaž Vesel. V preteklosti je Vesel predsedoval Računskemu sodišču. Vesel je trenutno zaposlen kot prokurist v družbi Salomon, ki ima v lasti številna medijska, tiskarska ter podjetja za zbiranje in predelavo odpadkov, prek povezanih oseb pa ga obvladuje Martin Odlazek. Po neuradnih podatkih naj bi eden od predlaganih kandidatov države za člane nadzornega sveta v novi sestavi tudi predsedoval Petrolovemu nadzornemu svetu.
Predlagana šesterica kandidatov za nove nadzornike naftne družbe je po neuradnih podatkih usklajena med omenjenimi lastniškimi bloki. V nasprotnem primeru bi se nadzorniške položaje na skupščini spopadli, pri čemer bi bil izid negotov, v skrajnem primeru pa bi država lahko celo ostala brez nadzorniških mest v eni od največjih družb v Sloveniji.
Načrtovani boljši finančni kazalci
Po načrtu poslovanja, ki so ga v četrtek potrdili nadzorniki, namerava Petrol v letošnjem letu izboljšati finančne kazalce in povečati naložbe v projekte, ključne za zeleno prihodnost. Za investicije načrtuje Petrol letos nameniti 150 milijonov evrov, od katerih bo več kot polovica namenjenih projektom energetske tranzicije, vključno z vlaganji v obnovljive vire energije, digitalizacijo in širitev ponudbe na področju mobilnosti.
Po navedbah Petrola se bo letos nadaljevala nestanovitnost na globalnih energetskih trgih, ki jo poganjajo geopolitične napetosti, inflacija in regulacija cen energentov. »Predvsem v Sloveniji, ki je za skupino Petrol največji trg, nizke marže na naftne derivate ter stroge regulatorne omejitve še naprej povzročajo pritisk na poslovanje. Čeprav napovedi kažejo na postopno umirjanje cen energentov, bodo regulatorne zahteve in z zelenim prehodom povezani stroški, kot so povečanje deleža biogoriv in okoljska zakonodaja, še vedno predstavljali izziv,« so pojasnili v Petrolu.
Po načrtih naj prihodki od prodaje skupine Petrol, ki ga vodi Sašo Berger, v letošnjem letu znašali 6,1 milijarde evrov, čisti dobiček pa naj bi bil v višini 177,8 milijona evrov rekorden. V prvih devetih mesecih lanskega leta je skupina Petrol ustvarila 4,52 milijarde evrov prihodkov, kar je bilo 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2023 in 36 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju leta 2022. Spotoma omenimo, da je gibanje prihodkov Petrola v veliki meri odvisno od cen nafte oziroma naftnih derivatov na svetovnih trgih. Po drugi strani se je čisti dobiček v prvih treh kvartalih na medletni ravni povečal za 30 odstotkov na 123,6 milijona evrov, v primerjavi s prvimi tremi četrtletji leta 2022 pa je bila rast 415-odstotna. Po novembrskih ocenah, ko je Petrol objavil rezultate poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta, naj bi družba lani dosegla zastavljene cilje: 5,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje in skoraj 156,5 milijona evrov čistega dobička. Če je bil ta rezultat dosežen, to pomeni, da je skupina Petrol lani ustvarila rekorden dobiček. In to kljub temu, da se v Petrolu vsakič, ko se ji je za to ponudila priložnost, pritoževali nad nizkimi maržami za naftne derivate, ki jih izven avtocestnega križa regulira država.
