Kitajci so do septembra letos kupili približno 22 odstotkov manj osebnih vozil kot v enakem obdobju lani. Ta teden je vodja večjega združenja kitajske avtomobilske industrije dejal, da bo prodaja za vse leto verjetno dosegla le 18,5 milijona vozil, kar je najslabši rezultat po letu 2014.
A najbolj šokanten podatek je naslednji: proizvodna zmogljivost kitajskih avtomobilskih tovarn je ocenjena na 63 milijonov avtomobilov na leto. Trenutna domača prodaja tako ne dosega niti 30 odstotkov te številke.
Rekordno slaba prodaja
Tudi v jesenskih mesecih, ko je prodaja tradicionalno najmočnejša, trgovci poročajo o slabih rezultatih. Medtem ko padec prodaje avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem opažajo že osem let, pa letos kitajski proizvajalci prvič poročajo tudi o padcu prodaje električnih avtomobilov. Njihova prodaja se je letos zmanjšala za več kot 12 odstotkov.
Prodaji ne pomagajo niti popusti. V zadnjih treh letih se je cena novega avtomobila na Kitajskem znižala za skoraj petino. Temu primerno pa so padli tudi zaslužki proizvajalcev avtomobilov. Letos se je njihova marža v panogi po podatkih Kitajskega združenja za osebna vozila (CPCA) spustila na 3,6 odstotka. To je manj, kot jo dosega evropska avtomobilska industrija, ki se že sama sooča s težkimi časi.
Boj za obstanek je posledica velike konkurence na kitajskem avtomobilskem trgu. Po podatkih finančne analitične družbe AlixPartners je na Kitajskem kar 143 proizvajalcev avtomobilov. Povprečna kitajska znamka električnih vozil je lani po njihovih podatkih prodala približno 87.000 vozil, a obstaja veliko število neuspešnih znamk s prodajo manj kot 1000 vozil.
Primer takega podjetja je zgolj na Kitajskem prisotna znamka Skyworth, ki jo je nedavno obiskal ameriški Wall Street Journal. Kot zatrjujejo v podjetju, imajo tovarno z zmogljivostjo 100.000 avtomobilov na leto, kar je v rangu proizvodnje v novomeškem Revozu. A letos so do septembra prodali le 660 avtomobilov.
Veliko teh podjetij lahko obstaja zgolj zaradi izdatne državne pomoči, ki pa praviloma ne prihaja iz Pekinga. Kot v drugih industrijskih panogah tudi razvoj avtomobilske industrije podpirajo predvsem lokalne kitajske oblasti. Ko so električna vozila pred desetletjem postala prednostni državni razvojni cilj, so številna kitajska mesta v svoje lokalne paradne konje te industrije vložila milijardna sredstva.
To pomoč podjetja dobivajo v različnih oblikah. Lahko gre za ugodna zemljišča, davčne olajšave, pomoč državnih bank ali pa tudi kapitalske vložke, prek katerih lokalne oblasti postanejo solastnice teh podjetij. Tako kot podjetja konkurirajo na trgu avtomobilov, tudi lokalni politični veljaki med seboj tekmujejo v razvoju industrijskih konglomeratov v panogi, ki jo je centralna vlada razglasila za prednostno.
Mehanizmi državne pomoči so omogočili, da se je proizvodna zmogljivost v zadnjih desetih letih skoraj podvojila. A hkrati tudi onemogočajo, da bi odvečna podjetja zaprla svoja vrata. Njihova usoda je namreč povezana s cilji lokalnih politikov, ki imajo močan interes, da ne pride do izgube delovnih mest in odpisa slabih naložb, za katere so odgovorni.
Gre za že znan razvojni vzorec, ki je omogočil razvoj več industrijskih panog. Klasičen primer tega je industrija sončnih panelov, kjer Kitajska danes povsem dominira.
Kitajska avtomobilska poplava
Presežki kitajske avtomobilske industrije se zdaj v vse večjem številu selijo na svetovne trge. Rast izvoza avtomobilov tako daleč presega celo pohod japonskih proizvajalcev na evropske in ameriške trge v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Kitajska je leta 2024 s 5,5 milijona vozili presegla Japonsko kot največjo izvoznico avtomobilov. Še leta 2019 je Kitajska izvozila le 700.000 avtomobilov, Japonska pa 4,8 milijona. V letu 2025 je kitajski izvoz zrasel še za 21 odstotkov na sedem milijonov vozil, letos pa je v prvih devetih mesecih izvoz avtomobilov narasel še za 60 odstotkov. Do septembra je Kitajska izvozila 8,2 milijona avtomobilov, kar je skoraj dvakrat toliko, kot jih je Japonska lani v celem letu, in pričakovati je, da bo letos Kitajska izvozila več kot deset milijonov avtomobilov.
Pritisk Kitajske na tujo konkurenco je še toliko večji, ker je bila Kitajska do nedavnega uvoznica avtomobilov in rastoč, dobičkonosen trg, sploh za prestižnejše evropske avtomobile. Leta 2020 so imeli tuji avtomobilski proizvajalci na Kitajskem približno dvotretjinski tržni delež. Večina teh avtomobilov je bila izdelana na Kitajskem, okoli milijon avtomobilov, predvsem dražjih, pa je Kitajska uvozila. Danes je delež domačih proizvajalcev na kitajskem trgu že okoli 80-odstoten.
ZDA so se pred kitajsko konkurenco zaščitile z uvoznimi carinami in omejitvami pri uvozu, ki se sklicujejo na nacionalno varnost, predvsem glede ravnanja s podatki, ki jih zbirajo računalniški sistemi v sodobnih avtomobilih. Tako je iz poplave kitajskih avtomobilov ameriški trg, ki je za kitajskim drugi največji na svetu, povsem izvzet.
Kitajska avtomobilska industrija velika kot cel svetovni trg
Skupni rezultat teh številk je, da je zmogljivost kitajskih avtomobilskih tovarn skoraj tako velika kot celoten svetovni trg avtomobilov brez ZDA. Kot je nedavno ocenil ekonomist pri mislišču CFR Brad W. Setser, ki se ukvarja s trgovinskimi politikami, je na svetu, če odštejemo ZDA, prodanih okoli 70 milijonov avtomobilov na leto. Kitajska proizvodna zmogljivost je na drugi strani že omenjenih 63 milijonov na leto.
Kitajci na evropskih cestah
Prihod kitajskih proizvajalcev je močno viden tudi v Evropi. Delež domačih proizvajalcev avtomobilov v Evropi je letos glede na prejšnje leto padel s 65 na 58,4 odstotka. Delež kitajskih avtomobilov se je medtem zvišal z 9,4 na 14,2 odstotka. To rast so kitajski proizvajalci dosegli, kljub temu da ima Evropa na kitajske avtomobile uvozne carine v višini deset odstotkov, na električne avtomobile nekaterih proizvajalcev pa še dodatnih do 35,3 odstotka.
Trgovinski primanjkljaj Evropske unije s Kitajsko letos dosega okoli milijardo evrov na dan. Evropska unija zato sprejema še dodatne ukrepe za zaščito domače industrije, med katerimi so avtomobilski velikani praviloma na prvih mestih.
Po dogovoru, ki ga je Bruselj sklenil s Pekingom, naj bi Kitajska zmanjšala izvoz hibridnih avtomobilov za več kot polovico. Čeprav podrobnosti dogovora niso bile javno objavljene, so viri v evropski komisiji za bruseljske časnike pojasnili, da bo EU z letom 2027 uvedla letno kvoto uvoza hibridnih vozil s Kitajskega v višini 350.000 vozil, pri čemer jo bodo vsako leto povečali za šest odstotkov. Uvoz teh vozil s Kitajskega v Evropo naj bi po ocenah evropske komisije letos presegel 800.000 vozil.