V številnih državah so visoke temperature in vročinski valovi povzročili številne nevšečnosti. Od gozdnih požarov, več sto umrlih zaradi vročinskih valov pa do hitro upadajočih vodostajev rek, kar zmanjšuje električno proizvodnjo. Zaradi tega v kritično fazo prihaja tudi delovanje jedrske elektrarne v Krškem, ki mora pri svojem delovanju zadostiti nekaterim okoljevarstvenim pogojem.
Prav zaradi njih bo očitno elektrarna, ki v električno omrežje daje več kot 50 odstotkov elektrike v Sloveniji, morala zmanjšati svoje delovanje. Kmalu utegne biti presežena dnevna povprečna temperatura Save na točki popolnega premešanja v podslapju Hidroelektrarne Brežice (28 stopinj Celzija) ali pa bo povprečni dnevni prirast temperature presegel 3 stopinje Celzija (trenutno znaša 2,7 stopinje Celzija). V NEK zagotavljajo, da nameravajo v prihodnje upoštevati okoljevarstvene predpise njihovega delovanja. A prav tako se zaradi napovedanega vročinskega vala, naraščajočih temperatur Savinje, ki se izliva v Savo, in naraščajoče temperature Save premikajo proti točki, ko bodo morali ukrepati.
Kmalu bo treba ukrepati
»Pristojne institucije smo obvestili, da se bližamo okoliščinam, ko bo zaradi okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo, treba zmanjšati moč reaktorja in ob najslabšem scenariju tudi postopoma ustaviti elektrarno,« so odgovorili v NEK na naše vprašanje, ali je zaradi suše ogroženo tudi nemoteno delovanje jedrske elektrarne. Za zdaj Nuklearna elektrarna Krško še naprej obratuje s polno močjo reaktorja ob delovanju sistema hladilnih stolpov in upoštevanju omejitev, povezanih z reko Savo. Še v tem vročinskem valu lahko pride do zmanjšanja delovanja nuklearne elektrarne, ki bo verjetno postopna. Najmanjše zmanjšanje kapacitete delovanja lahko znaša pet odstotkov, nato deset …
V NEK so še dodali, da se ob nizkih pretokih Save in visokih temperaturah za zagotavljanje skladnosti z okoljskimi omejitvami uporablja sistem hladilnih stolpov za dodatno hlajenje v tretjem hladilnem krogu. »Zaradi povečane lastne porabe električne energije za delovanje hladilnih stolpov in zmanjšanja termodinamičnega izkoristka sekundarnega kroga, ki je odvisen od temperature hladilne vode tretjega kroga, se zmanjšujeta izkoristek in izhodna moč elektrarne, posledično pa tudi količina proizvedene električne energije,« so opozorili.
Jedrska elektrarna Krško bi lahko bila začasno upravičena preseči svoje okoljske omejitve. Začasno odpravo omejitev (za omejen čas se denimo lahko zviša dovoljeni temperaturni prirast Save) sme odobriti le ministrstvo za energetiko in infrastrukturo. Takšna začasna odprava je denimo že bila sprejeta avgusta 2013.
V Sloveniji še stabilna proizvodnja elektrike
Na različnih koncih Evrope so posledice vročinskih valov različne, prav tako odzivi oblasti nanje. Ponekod zaradi povečane porabe električne energije in hkratne manjše proizvodnje uvajajo prostovoljne redukcije. Močno prizadete so denimo sosednja Madžarska, Romunija pa tudi Srbija. Ker Evropa doživlja najhitrejše segrevanje med vsemi celinami in rekordne vročinske valove, suša razkriva pomanjkljivosti tako na področju oskrbe z elektriko kot tudi ustreznosti prometnih poti v podnebnih spremembah – vse več evropskih rek je namreč zaradi upadlih vodostajev neprevoznih.
Slovenija po neuradnih zagotovilih ministrstva za energetiko in infrastrukturo še ne razmišlja o nujnosti redukcij porabe električne energije v naši državi. V Elesu proizvodnjo električne energije pri nas dnevno spremljajo. Razmere se opisujejo kot dinamične, a stabilne. Tako za zdaj ministrstvu niso predlagali omejitvenih ukrepov za porabo elektrike pri nas.
Kot kažejo podatki o dnevni proizvodnji električne energije, je bila ponedeljkova proizvodnja v krški jedrski elektrarni, ki prispeva več kot 51 odstotkov električne energije, skoraj identična z avgustom lani. Njeni proizvodnji 658 megavatnih ur energije sledi z 28-odstotnim deležem sončna energija (356 megavatnih ur), proizvodnja katere poraste v mesecih z več sonca. Električna energija iz hidroelektrarn je na tretjem mestu z dobrim 16-odstotnim deležem (213 megavatnih ur). Za primerjavo: lani v istem času je delež elektrike iz hidroelektrarn znašal 32 odstotkov oziroma 326 megavatnih ur. Električne energije je glede na porabo trenutno dovolj.
Madžarska je najhuje prizadeta
Medtem ko je Slovenija še varna glede energetske oskrbe, so se razmere močno zaostrile v sosednji Madžarski. Prvič v 44 letih bodo konec tedna morali ustaviti edino jedrsko centralo Paks, ki je proizvajala polovico madžarske elektrike. Razlog za načrtovano ustavitev je izjemno nizek vodostaj Donave (ponekod je ta zgolj še 23 centimetrov) in tako problematično oskrbovanje jedrskega objekta s hladilno vodo. Elektrarna deluje zgolj še na desetih odstotkih svoje zmogljivosti. Zaradi težav z nizkim vodostajem je vlada že konec tedna zaprosila podjetja in posameznike za prostovoljne redukcije porabe električne energije. Gospodinjstva so bila pozvana k prostovoljnemu varčevanju z energijo zlasti v urah največjega povpraševanja, med 17. in 22. uro. Že v nedeljo se je poraba zmanjšala za 700 megavatnih ur, kar je začasno razbremenilo situacijo.
Prostovoljne redukcije so že napovedali v več kot 300 podjetjih, med njimi tudi v MOL, Audiju, Samsungu in Densu. Za več kot polovico bodo svojo porabo v skladu z vladnim pozivom zmanjšali tudi v farmacevtskem podjetju Richter, v omrežje pa so ponudili tudi dnevno proizvodnjo svojih 4 megavatnih ur sončne energije. Ob vseh prostovoljnih varčevalnih ukrepih in iskanju nadomestne energije predvsem prek navezav na evropsko elektroomrežje (Madžarska premore do 3800 megavatnih ur uvozne prenosne zmogljivosti, kar teoretično zadostuje za nadomestitev celotne proizvodnje Paksa, ki je znašala 2000 megavatnih ur) se v Budimpešti močno ozirajo proti nebu. Upajo namreč, da se bodo za drugo polovico tedna načrtovane padavine v Avstriji uresničile, saj bi to utegnilo spet povečati vodostaj Donave.
Izredne razmere so zaradi suše razglasili v Romuniji, kjer se prav tako spopadajo s težavami v oskrbi z električno energijo zaradi nizkih pretokov Donave in ogrožanja delovanje jedrske elektrarne Černavodi. Država podobno kot Madžarska poziva k prostovoljnim omejitvam porabe, o čemer so se v ponedeljek pogovarjali tudi z glavnimi industrijskimi porabniki. Skupaj z njimi je vlada iskala rešitev, kolikšen del njihovih dejavnosti je mogoče iz večernih konic preusmeriti v druge dele dneva, zato da ne bi bilo treba uvesti obveznih omejitev. Iz električnega omrežja so zaradi nizkega vodostaja že morali odklopiti enega od blokov elektrarne Černavodi. Če bi morali še drugega in jim ne bi uspelo zagotoviti zadostnih drugih virov elektrike, ne izključujejo obveznih redukcij.
Zaskrbljeni tudi v Srbiji
Zaskrbljeni so tudi v Srbiji, kjer so morali v največji tamkajšnji hidroelektrarni Đerdap 1 proizvodnjo zmanjšati na 20 odstotkov zmogljivosti. Pomanjkanje vode je motilo tudi delovanje hladilnih sistemov v srbskih termoelektrarnah v Kostolcu, zaradi česar so bile prisiljene zmanjšati proizvodnjo. Ker je 70 odstotkov tamkajšnje energije proizvedene v termoelektrarnah, se strokovnjaki sprašujejo, kako je lahko prišlo do pomanjkanja premoga za njihovo oskrbo. Tudi v Srbiji napovedujejo, da bodo izgube v električni energiji nadomestili s povečanim uvozom, kar pa bo postalo drago, saj je povpraševanje na spot trgu visoko. Zaradi nizkega vodostaja utegne proizvodnjo ustaviti tudi rafinerija v Pančevu.
Tudi Francija je morala zmanjšati proizvodnjo jedrske energije zaradi nizkih vodostajev ali naraščajočih temperatur rek. Posledično Francija manj izvaža elektriko in jo ponekod tudi uvaža. V Avstriji je proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn upadla za tretjino. V Nemčiji pa nizek vodostaj rek Ren in Maina otežuje industrijsko proizvodnjo v tamkajšnjih zveznih deželah, saj so rečne poti onemogočene do glavnih pristaniških vozlišč Antwerpen, Rotterdam in Amsterdam. Obstaja tudi nevarnost, da zaradi prekinjenih poti začne ponekod primanjkovati zemeljskega plina, premoga in nafte.