V zadnjih tednih so pogostejše navedbe o selitvi domačih in tujih podjetij iz Slovenije. Podatki o tem, koliko tujih in domačih podjetij je v zadnjih letih v celoti ali deloma preselilo proizvodnjo v tujino, sicer niso na voljo.
Iz Petrola so pred dnevi sporočili, da je uprava seznanila nadzorni svet, da namerava, zaradi bolj stimulativnega poslovnega okolja, del strateških razvojnih centralnih funkcij prenesti na Hrvaško. K tej odločitvi so Petrol spodbudili povečanje minimalnih plač in nizke regulirane marže na goriva. Od marca lani imata Lidl Slovenija in Lidl Hrvaška iste člane poslovodstva in del administracije, ki opravljajo delo za obe državi iz Hrvaške. Kot so povedali v Lidlu, lahko tako bolje izkoriščajo sinergije med obema državama, da ostanejo dolgoročno konkurenčni. Na vprašanje, ali je selitev vodstva posledica visokih davkov, v Lidlu niso odgovorili. Tudi v Mercatorju, ki je v hrvaški lasti, so v zadnjih nekaj letih nekaj poslovnih funkcij združili s svojim sestrskim podjetjem Konzum.
V lanskem letu je del proizvodnje v Srbijo preselila skupina Hisense Gorenje, potem ko je ustavila proizvodnjo v Rogatcu, selitev dela proizvodnje iz Šempetra pri Gorici v BiH pa je napovedala nemška družba Mahle, ki izdeluje sestavne dele za avtomobilsko industrijo. Multinacionalka PricewaterhouseCoopers je lani združila vodstveni funkciji za svoje slovensko in hrvaško podjetje na Hrvaškem. V letu 2024 je ukrajinski agroživilski velikan Mironivski Hliboprodukt (MHP) načrtoval selitev sedeža Perutnine Ptuj na Hrvaško, kjer ima ptujska skupina vzpostavljeno tudi proizvodnjo. Povod za to so bili načrti o preoblikovanju skupine Perutnina Ptuj v holding, v okviru katerega bi podjetje Perutnina Ptuj, d. o. o., kot krovno podjetje skupine postalo eno od podjetij novoustanovljenega holdinga. Toda nato so si premislili, lani pa del vodstvene posadke s Ptuja preselili v Zagreb, sedež skupine pa ohranili na Ptuju. Sredi leta 2024 se je uprava podjetja A1 Slovenija združila z upravo sestrskega podjetja A1 Hrvatska. Za obe podjetji se poslovne operacije usmerjajo s Hrvaške. V zadnjih letih so med drugim iz Slovenije vodstvene funkcije preselili SAP, Cisco, Oracle, Microsoft, L'Oreal, avstrijski Rauch pa je v Sloveniji zaprl podjetje.
V anketah napovedane selitve
Medtem ko podatki o tem, koliko tujih in domačih podjetij je v preteklih letih delno ali v celoti preselilo svoje poslovanje iz Slovenije, niso na voljo, sta dve združenji – Združenje za kovinsko industrijo ter Združenje za lesno in predelovalno industrijo – med svojimi člani izvedli anketi o zadnjih, dodatnih obremenitvah, ki so jih deležna podjetja. Po besedah GZS se je na razposlane vprašalnike v obeh panogah odzvalo 60 podjetij, od katerih jih 30 razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje, pet pa jih ima o tem že konkretne načrte oziroma se že seli.
Po pojasnilih GZS so skrb vzbujajoči tudi rezultati lanskoletne raziskave Slovensko-nemške gospodarske zbornice, ki je navajala, da o selitvi regionalnega sedeža v drugo državo v jadranski regiji razmišlja 17 odstotkov nemških podjetij, od katerih jih največ kot alternativo vidi Hrvaško in Madžarsko. Okoli tretjina vprašanih podjetij v raziskavi prav tako načrtuje zmanjšanje naložb v Slovenijo, četrtina jih namerava zmanjšati število delovnih mest. Med razlogi so navajali visoke davke, visoke stroške dela in pomanjkanje delavcev, so dodali na GZS.
Proti koncu januarja je Advantage Austria, predstavništvo Avstrijske gospodarske zbornice v Sloveniji, predstavil rezultate raziskave, opravljene v zadnjem četrtletju lanskega leta med podjetji z večinskim avstrijskim kapitalom. Od anketiranih podjetij jih je 52 odstotkov ocenilo, da se je v primerjavi z letom 2024 splošna gospodarska klima v Sloveniji poslabšala, 43 odstotkov jih ne zaznava bistvenih sprememb, pet odstotkov pa jih meni, da se je izboljšala. Toda kljub temu podjetja ostajajo razmeroma zadovoljna s svojo uspešnostjo: zaposlovanje, promet in investicije naj bi tudi letos ohranili na stabilni in visoki ravni. Delež podjetij, ki Slovenijo še ocenjujejo kot privlačno naložbeno lokacijo, je padel na 62 odstotkov, kar je najnižja raven od začetka izvajanja ankete.