V ospredju pozornosti so predvsem največja tehnološka podjetja, kot so Alphabet (Google), Microsoft, Meta in Amazon, ki v razvoj umetne inteligence vlagajo rekordna sredstva. Gradnja podatkovnih centrov in nakupi zmogljive opreme zahtevajo obsežne naložbe, ki kratkoročno obremenjujejo prosti denarni tok. Vlagatelji se zato vse pogosteje sprašujejo, kdaj in v kolikšni meri se bodo te naložbe povrnile. Pri tem ne gre toliko za dvom o uspešnosti trenutnega poslovanja podjetij, temveč predvsem za vprašanje, ali bodo prihodnji rezultati upravičili visoka pričakovanja. Trg tako postaja previdnejši in več pozornosti namenja dolgoročni donosnosti teh naložb. Ob tem velja poudariti, da gre za vlaganja v infrastrukturo, ki naj bi podjetjem služila več let, zato njihovih učinkov ni mogoče presojati zgolj na podlagi enega četrtletja. Razvoj umetne inteligence prinaša priložnosti, vendar bo čas pokazal, katera podjetja jih bodo najbolje izkoristila.
Širša slika poslovnih rezultatov ostaja zelo spodbudna. Po podatkih analitske družbe FactSet jih je med podjetji indeksa S&P 500, ki so doslej objavila rezultate, kar 82 odstotkov preseglo pričakovanja glede dobička, 70 odstotkov pa glede prihodkov. Ocenjena medletna rast dobičkov dosega 30,2 odstotka, rast pa je prisotna v vseh enajstih gospodarskih sektorjih. Rast ni omejena zgolj na tehnološke velikane. Ocenjena medletna rast prihodkov znaša 13,4 odstotka, dobičkonosnost pa ostaja nad petletnim povprečjem. To kaže, da rast ne temelji le na optimističnih napovedih, temveč na dejanskem poslovanju.
Na delniške tečaje vpliva tudi širše gospodarsko okolje. Višje obrestne mere, vztrajni inflacijski pritiski in naraščajoča zadolženost držav povečujejo negotovost glede prihodnjih stroškov financiranja in vplivajo na vrednotenja delnic. Ob višjih donosnostih obveznic so vlagatelji previdnejši tudi pri tem, koliko so pripravljeni plačati za pričakovane prihodnje dobičke podjetij. Kljub temu so vrednotenja delnic v primerjavi z zgodovinskimi povprečji nekoliko zmernejša. Po podatkih FactSet znaša razmerje med ceno in pričakovanim dobičkom (P/E) indeksa S&P 500 18,7, kar je nekoliko pod desetletnim povprečjem. Pomemben razlog za optimizem ostaja tudi odpornost razvitih gospodarstev, predvsem ameriškega, ki kljub številnim izzivom ohranja solidno gospodarsko rast. Občasni padci tečajev so sestavni del vlaganja na delniške trge, medtem ko spodbudni poslovni rezultati podjetij in razmeroma ugodne gospodarske razmere ostajajo dobra podlaga za dolgoročno rast delniških trgov. Za vlagatelje v svetovne delniške sklade je zato smiselno, da ohranijo dolgoročni pogled in se pri presoji naložb ne osredotočajo le na posamezne borzne dneve.