Na Kitajskem je ilegalno odpustiti delavca in ga nadomestiti z umetno inteligenco (UI), so nedavno razsodila tamkajšnja sodišča. S tem so postavila pomemben precedens za pravice delavcev v času, ko avtomatizacija preplavlja vse več poklicev.
Najprej znižanje plače, nato prekinitev delovnega razmerja
Še posebej je odmeval primer uslužbenca s priimkom Zhou v neimenovanem tehnološkem podjetju. Zhou je opravljal delo na področju zagotavljanja kakovosti, kjer je preverjal natančnost stavkov, ki so jih ustvarili jezikovni modeli umetne inteligence. Podjetje je ob sklicevanju na vpliv napredka umetne inteligence in potrebo po optimizaciji poskušalo Zhouja premestiti ter mu znižati mesečno plačo s 25.000 juanov (okoli 3120 evrov) na 15.000 juanov (okoli 1870 evrov). Ko je Zhou znižanje plače zavrnil, ga je podjetje odpustilo.
Zhou je takoj sprožil delovno arbitražo in zahteval odškodnino za nezakonito odpoved. Arbitražna komisija je podprla delavca, zaradi česar je tehnološko podjetje vložilo tožbo na okrožnem sodišču v Yuhangu. Kitajska zakonodaja zahteva, da gredo delovni spori skozi arbitražo, preden pridejo do sojenja. Stranke morajo spore najprej predložiti komisijam za mediacijo in arbitražo, če z razsodbo niso zadovoljne, pa lahko nadaljujejo pravdni postopek.
Podjetje moralo plačati odškodnino
Med sojenjem je okrožno sodišče v Yuhangu opozorilo, da zamenjava delavca zgolj zato, ker lahko umetna inteligenca delo opravi ceneje, ne spada med zakonsko dopustne razloge za odpoved. Ker je predlagano novo delovno mesto vključevalo močno znižano plačo, je sodišče razsodilo, da to ne predstavlja razumne ponudbe za pogajanja, odpoved razglasilo za nezakonito in podjetju naložilo plačilo odškodnine. Po pritožbi je srednje sodišče v Hangzhouju potrdilo prvotno sodbo.
Po kitajski delovni zakonodaji se lahko delodajalci in zaposleni o spremembi pogodbenih pogojev dogovorijo sporazumno. Enostranska odpoved s strani delodajalca je večinoma omejena na kršitve ali nesposobnosti delavca. Podjetja lahko prekinejo pogodbo tudi takrat, kadar večja, nepredvidljiva objektivna sprememba onemogoči njeno izpolnjevanje, vendar morajo ob tem podati 30-dnevni pisni odpovedni rok ali izplačati odpravnino v višini ene plače.
UI za izboljšanje pogojev, ne pa kršitve pravic delavcev
Ob pojasnjevanju pomena sodbe je sodišče v Hangzhouju zapisalo, da je »vključevanje umetne inteligence proaktivna poslovna strategija, namenjena ohranjanju konkurenčnosti podjetja«. Čeprav takšne tehnološke nadgradnje lahko spremenijo operativno strukturo podjetja, same po sebi niso pravno zavezujoča objektivna večja sprememba, ki bi upravičevala razveljavitev pogodb o zaposlitvi. Sodišče je še navedlo, da bi se morala UI uporabljati za osvobajanje dela, spodbujanje zaposlovanja in izboljšanje preživetja. Zakon podjetjem dovoljuje tehnološke prehode, vendar morajo ta še vedno varovati zakonite pravice zaposlenih.
Podoben primer iz Pekinga
O podobnem primeru so pred časom poročali iz Pekinga, piše Business Times. V tem primeru se je uslužbenec leta 2009 pridružil tehnološkemu podjetju za ročni vnos zemljevidov. V začetku leta 2024 se je podjetje zaradi prilagajanja trgu popolnoma preusmerilo na avtomatizirano zbiranje podatkov s pomočjo umetne inteligence. Oddelek za ročno navigacijo, kamor je sodilo uslužbenčevo delovno mesto, so ukinili. Podjetje ga je odpustilo, češ da je »objektivna večja sprememba okoliščin onemogočila izpolnjevanje pogodbe«. Delavec se je pritožil, zmagal na arbitraži in prejel odškodnino zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja.
Spor se je v veliki meri vrtel okoli vprašanja, ali ukinitev delovnega mesta zaradi uvedbe umetne inteligence predstavlja objektivno večjo spremembo okoliščin ali ne.
Smernice pekinškega višjega sodišča opredeljujejo te spremembe kot nepredvidljive dogodke, na katere delodajalec nima vpliva – denimo naravne nesreče. Pekinški urad je ugotovil, da je prehod podjetja na umetno inteligenco zavestna poslovna odločitev in ne nepredvidljiv dogodek, zato je podjetje z odpustitvijo delavca nezakonito preneslo tveganja lastnega tehnološkega razvoja na zaposlenega.