Oktobra so v Sloveniji prodali 223 električnih avtomobilov, kar se sliši in tudi je malo. Še več, to je kar 77,6 odstotka manj kot oktobra lani. Morebiti bi kdo menil, da je bil oktober za prodajo novih avtomobilov nasploh slab mesec, a resnica je drugačna. Kupcev novih avtomobilov je bilo 4509 oziroma 16,2 odstotka več kot v primerljivem mesecu lani. Zato je zaskrbljenost nad prodajo električnih avtomobilov na mestu. Toliko bolj, ker so deležni promocije na vsakem koraku, saj se o njih govori na glas, v zakup pa je treba vzeti tudi, da se bliža leto 2035, ko novih avtomobilov z izpusti ogljikovega dioksida trgovci ne bodo smeli več prodajati.
Za to, da električni avtomobili v Sloveniji ne doživijo pravega preboja, sta dva glavna razloga: previsoka cena, ki zlahka preseže 50 evrskih tisočakov, in pa neustrezna polnilna infrastruktura, ki je dejansko pisana na kožo zgolj tistim, ki živijo v hišah ali pa imajo možnost polnjenja v službi. Do konca lanskega leta, ko je delež novih električnih avtomobilov dosegel 8,8 odstotka vseh prodanih, se je še zdelo, da smo blizu preboju, a se je zdaj ta delež ustavil pri 5,6 odstotka, kar je občutno manj kot v Evropski uniji, kjer se približuje petini.
»Odgovor na vprašanje, ali so električni avti za žep povprečnega Slovenca predragi, infrastruktura pa neustrezna, je v bistvu da. Vendar je to proces, ki je v stalnem gibanju, in izboljšave se konstantno dogajajo, tako glede infrastrukture kot ustrezne ponudbe,« pravi Danilo Ferjančič, generalni direktor Porscheja Slovenija.
Navdušenje ni minilo, čaka se na nov vzlet
»Še vedno sem prepričan in vztrajam pri tem, da je električna mobilnost mobilnost prihodnosti. Ne bo pa se zgodila čez noč. Začetno navdušenje nad električnimi avti ni minilo, samo čaka na nov vzlet. Kalkulacija za širšo publiko še ne prinese ustreznih rezultatov. Ko bo kalkulacija v bližnji prihodnosti prava, se bo tudi navdušenje spet vrnilo,« je prepričan Danilo Ferjančič, generalni direktor Porscheja Slovenija.
V zadnjih mesecih so se nekateri električni avtomobili že pocenili, kar velja tudi za tri najbolje prodajane na slovenskih tleh, teslo 3, teslo Y in cupro born, ki pa po prodaji letos zasedajo 41., 45. in 60. mesto med vsemi modeli. Oktobra je bil najbolje prodajani električni avto prav španski born, katerega osnovna cena je tik pod mejo 35 tisočakov, ki zagotavlja maksimalno subvencijo v višini 7200 evrov. Oktobra so jih prodali 40. A zdi se, da je ta relativno nizka cena za povprečnega Slovenca še vedno previsoka. »Med Slovenci ni padlo navdušenje za nakup električnega avta, ampak je zmanjkalo navdušencev. Za to vrsto navdušencev se uporablja angleška oznaka 'early adopter'. To so kupci, ki prvi posežejo po novostih. Tisti, ki želijo pokazati, da so prvi v vrsti nosilcev sprememb, za kar so pripravljeni plačati tudi višjo ceno. Praviloma se to povezuje s prodajo novih elektronskih naprav in mode, a v resnici ni nič drugače pri vedenjskih, športnih, kulturnih, prehranskih in drugih vidikih. Ti ljudje so že kupili električni avto. Vsi ostali, in teh nas je v Sloveniji največ, pa smo zaščiteni s premazom, ki se mu reče previdnost. In v preteklosti smo se v tem pogledu veliko naučili. Na primer, da je pri vseh napravah, ki imajo kabel, ki se ga vtakne v električno vtičnico, pametno z nakupom počakati nekaj let. Vmes izdelku pade cena, tehnologija pa se izboljša. To smo videli pri vseh napravah, od televizorjev, do telefonov in robotskih sesalnikov ter vsega, kar je vmes. Pri avtomobilih ne bo nič drugače. No, bo, ker se za razliko od televizorjev avtomobili premikajo in je treba vtičnice iskati tudi po cesti in ne le doma, zato bo na poti do nakupa treba preseči še nekaj vprašanj več,« svoj pogled ponuja Andrej Brglez, strokovnjak za promet. Najverjetneje bodo električni avtomobili na evropskih cestah resnično vse cenejši, ne zgolj zaradi konkurence nizkocenovnih kitajskih električnih avtomobilov, temveč ker bodo pritiski tovarn za prodajo vse večji, saj jih regulativa sili v to.
Subvencije pomembne, saj poceni avtov še ni
Seveda ne smemo govoriti o tem, da nam Slovencem ni mar za prijaznost do okolja, kar se konec koncev vidi tudi v rasti prodaje klasičnih in priključnih hibridov, ki se omenjajo kot ustrezna alternativa zgolj električno gnanim. Oktobra so prodali 364 klasičnih hibridov, kar je 21,7-odstotna rast, priključnih hibridov pa 133 oziroma kar plus 40 odstotkov. »Za Evropo bodo hibridi in morda še posebej priključni hibridi druge generacije z električnim dosegom okrog 100 kilometrov v prihodnjih letih najbolj zanesljiva oblika zamenjave za obstoječi dizelski ali bencinski avto. Seveda če jim bo konkretno padla cena. Kar jim mora in jim bo. Kot je videti zdaj, bo na tem polju verjetno v prihodnjih letih tudi podpora evropske politike največja. Hkrati pa so to avtomobili, ki ob primerljivi ceni s sorodnimi bencinskimi ali dizelskimi modeli prvi ne bodo več potrebovali podpore subvencije,« še dodaja Brglez.
Prav subvencije so tiste, ki električne avtomobile ohranjajo pri življenju in jih bodo, vse dokler ne bodo na ceste zapeljali manjši in cenovno ugodnejši avtomobili, ki bodo dostopni širšemu krogu ljudi. Vse do tedaj pa jih bodo v svojo garažo zapeljali predvsem tisti, ki sledijo trendom in si električni avto lahko tudi privoščijo. Med njimi so v prvi vrsti podjetniki, ki so motivirani, saj jim v tem primeru bonitete ni treba plačevati. Toda to, da bodo električni avti nekoč prevladali, naj ne bi bilo vprašanje. Vsaj tako je prepričan Ferjančič, ki pravi: »Mislim, da ni druge poti, če želimo našim zanamcem pustiti še kakšen kos intaktne narave. Lahko se še deset ali 20 let pogovarjamo o alternativah, z rezultatom, da bomo zamudili vse vlake. Avtomobilski proizvajalci so vložili milijarde v razvoj električnih vozil in tehnika je zdaj tu. Manjši in cenovno dostopnejši električni avti bodo poganjali prodajo, kar se bo zgodilo v roku enega, dveh let, delno takšni modeli že kapljajo v ponudbo. Nimamo kaj čakati in razmišljati!«
