Ko je bil Aleksander Bastl leta 1986 še študent računalništva, je za celjsko plinarno rešil konkreten problem – izračun najemnine jeklenk. Prvo naročilo je postalo začetek podjetniške poti, iz katere je pet let pozneje nastal BASS. Danes je podjetje eno vodilnih v državi na področju poslovne informatike in digitalnih rešitev.
Usmerjeni so predvsem v brezpapirno poslovanje, oblačne storitve in digitalizacijo, množične obračune ter ERP-rešitve oziroma celovito programsko opremo za poslovanje podjetij. »Specializirani smo zlasti za gospodarske javne službe. Naše rešitve ima približno tri četrtine slovenskih komunalnih podjetij,« pravi Aleksander Bastl. Med njegovimi dolgoletnimi partnerji so denimo OKP Rogaška Slatina, Komunala Tržič, Simbio in VOC Celje. »Prihodnje leto bo naša najstarejša stranka z nami že 40 let,« pravi direktor podjetja. Prav dolgoletna panožna ekspertiza je ena od ključnih konkurenčnih prednosti podjetja.
Pri BASS partnerstvo razumejo mnogo širše od dobave programske opreme: z nekaterimi strankami sodelujejo že desetletja, skupaj razvijajo rešitve, svoje znanje pa jim prenašajo tudi na rednih izobraževanjih in konferencah. Pri razvoju partnerskih rešitev jim je pomembnejši končni učinek za uporabnika kot vprašanje, pod čigavo blagovno znamko bo rešitev na trgu. »Stranke nikoli ne pustimo same,« pravi Aleksander Bastl.
Njihova pomembna vrednota je tudi digitalna suverenost, pri čemer iščejo ravnotežje med tehnološkim razvojem, varnostjo in potrebami naročnikov. Podjetje se tako ponaša z lastno oblačno infrastrukturo in opremo. Poslovno stavbo, ki je v lasti podjetja, ogrevajo z odpadno toploto iz svojih strežnikov.
Zgodovinski rezultati
BASS danes zaposluje 21 ljudi, še štirje pa so zaposleni v pripojenem podjetju RING. Lani so ustvarili 3,37 milijona evrov prihodkov, kar je za kar dobro četrtino več kot leta 2024, ko so jih ustvarili okoli 2,51 milijona evrov. V zadnjih štirih letih so se njihovi prihodki več kot podvojili. Dobiček, ki je lani znašal 700.633 evrov, so v enakem obdobju povečali za več kot sedemkrat. Bonitetna ocena AA+ ter certifikati ISO 9001, ISO 27001 in ISO 27701 so dodaten kazalnik njihove finančne stabilnosti in predanosti kakovosti.
Rasti ne razumejo nujno kot nenehnega širjenja na nove trge. Njihov cilj je predvsem utrjevati položaj v niši, ki jo zelo dobro poznajo. »Več kot tretjino prihodkov vlagamo v razvoj,« je poudaril Aleksander Bastl.
Pomemben del njihovega razvoja je tudi notranja organizacija podjetja. Leta 2022 so začeli projekt, namenjen odpravljanju tako imenovanih kradljivcev časa oziroma optimizaciji poslovanja. Med drugim so uvedli 20-minutne sestanke in šesttedenske cikle preverjanja prioritet. Dodana vrednost na zaposlenega je z okoli 56.000 leta 2024 poskočila na 93.000 evrov leta 2025, kar je dokaz, da je projekt obrodil sadove in prinesel poslovni preobrat.
Projekt je vodil Miha Bastl, sin Aleksandra Bastla, ki danes skupaj z očetom vodi podjetje in je njegov solastnik. Miha Bastl je po izobrazbi matematik in računalničar, dodatno pa se je izobraževal za računovodjo. Kombinacija tehničnega in poslovnega znanja mu, kot pravi, omogočata, da razume tako razvoj programske opreme kot procese naročnikov in partnerjev. »Kot direktor sem ponosen, da smo z vzgojo naslednje generacije začeli uvajati spremembe in dosegati zgodovinske rezultate,« pravi Aleksander Bastl.
Od zaposlenih do solastnikov
Zaposleni so vključeni v sistem, po katerem se letno mednje razdeli pet odstotkov dobička. Poleg tega v podjetju že snujejo model solastništva zaposlenih, po katerem bi prek zadruge v prihodnje imeli v lasti od deset do petnajst odstotkov družbe.
Podjetje hkrati vlaga v prihodnje kadre. Sodeluje s srednjimi šolami in obema slovenskima univerzama, organizira prakso in poletno delo ter skuša mlade vključiti v podjetje še pred njihovim vstopom na trg dela.
Aleksander Bastl je aktivno vpet v slovensko gospodarsko okolje, med drugim kot vodja sekcije Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in kot predsednik IT-sekcije pri SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. Sodeloval je tudi pri oblikovanju zakonodaje, denimo zakona o davčnem potrjevanju računov. Podjetje torej ne čaka na spremembe predpisov, temveč jih sooblikuje tako, da naslavlja realne potrebe svojih strank, ki jih zaznajo na terenu in v razvoju. »Sodelovanje med gospodarstvom in državo je nujno, saj lahko le tako ustvarjamo spodbudno okolje za rast in razvoj podjetij ter posledično celotnega gospodarstva in družbe,« je prepričan Bastl.