Na ministrstvu za delo so pripravili napoved potreb trga dela za naslednjih 15 let. Hiter razvoj umetne inteligence, carine in različna geopolitična tveganja, ki so že prispevala k padcu gospodarske rasti, vnašajo negotovosti, so pa na drugi strani bolj predvidljiv, a prav tako neugoden dejavnik demografske spremembe, predvsem hitrost upokojevanja.
Lani je bilo povprečno število delovnih mest eno najvišjih v zgodovini (967.000). Tudi povprečna stopnja delovne aktivnosti (78,2 odstotka) in stopnja brezposelnosti (3,3 odstotke) sta bili na rekordno visoki oziroma nizki ravni. Pomemben razlog za takšna gibanja je staranje prebivalstva. Zmanjšanje števila delovno sposobnega prebivalstva se odraža v nižjih stopnjah brezposelnosti in večjem številu prostih delovnih mest, ki jih vse bolj zapolnjujejo tuji delavci. V obdobju 2021–2024 je bila večina povečanja zaposlenosti prav posledica zaposlovanja tujih delavcev. Njihovo število se je povečalo za 36 odstotkov. Med vsemi delovnimi aktivnimi jih je že blizu 150.000.
Število državljanov Slovenije, ki so se prvič vključili na trg dela, je bilo v obdobju 2019–2024 v povprečju za več kot šest tisoč nižje od števila delovno aktivnih, ki so se v istem letu upokojili. V zadnjih dveh letih je povprečna letna razlika znašala 13.000. Ta se bo le še okrepila in povzročala večje neskladje med ponudbo in povpraševanjem, zlasti po (visoko)kvalificiranih delavcih. S potrebnimi ukrepi pa že zamujamo, opozarja Gonzalo Caprirolo, vodja službe za analize in razvoj pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Po letu 2030 le še nadomeščanje upokojitev
Analiza kaže, da se bodo v srednjeročnem obdobju (do leta 2029) na ravni celotnega gospodarstva nova delovna mesta zaradi dodatnih potreb gospodarstva še ustvarjala. Glede na nadaljnje zmanjševanje števila delovno sposobnih prebivalcev se bodo verjetno polnila s tujimi delavci, pri čemer pa se v Slovenijo priseljujejo predvsem srednješolsko ali manj izobraženi tujci. Delež tujih delavcev naj bi se po projekcijah povečal za približno 53.000 oziroma s 16 odstotkov leta 2024 na 26 odstotkov leta 2030. Po letu 2030 pa se zaradi nižje rasti gospodarske aktivnosti, ki bo posledica zmanjšanja delovno aktivnega prebivalstva, nova delovna mesta na splošno ne bodo ustvarjala, pač pa bodo nastajala večinoma le še za potrebe nadomestitve delavcev, ki se bodo upokojili. Število prostih delovnih mest se bo do leta 2029 po ocenah zmanjšalo na povprečno 28.000 letno, do leta 2039 pa na približno 24.000 letno (med letoma 2021 in 2024 je bilo letno povprečno zapolnjenih 37.000 delovnih mest). V povprečju bo letno na trgu dela na voljo okoli 18.500 novih domačih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih gibanj in nižje gospodarske aktivnosti se delovna mesta oseb, ki se bodo upokojile, ne bodo vsa zapolnila z novimi delavci. Prihajalo pa bo do razlik med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi. Številčna sestava zaposlenih se bo spremenila v prid storitvenih dejavnosti. Izguba delovnih mest bo največja v predelovalnih dejavnostih.
Največ prostih delovnih mest bo v srednjeročnem obdobju za strokovnjake za vzgojo in izobraževanje, zdravstvene strokovnjake, strokovnjake za informacijske in komunikacijske tehnologije ter na srednješolski ravni za kovinarje in strojne mehanike. Približno 47 odstotkov prostih delovnih mest, ki bodo ustvarjena, bo za srednješolsko izobraženi kader, medtem ko jih bo 43 odstotkov za delavce s terciarno izobrazbo.
Največje pomanjkanje visoko izobraženih
V največjem številu bo primanjkovalo prav določenih univerzitetno izobraženih kadrov (na nekaterih področjih dela več kot tisoč na leto). Gre za delovna mesta, ki jih bo težje zapolniti s tujimi delavci zaradi potrebnega znanja slovenskega jezika (na primer učitelji in vzgojitelji, ki jih bo primanjkovalo okoli 1470 na leto oziroma 3,4-krat več, kot bo znašala ponudba) ter potrebnih specifičnih znanj (na primer zdravniki, ki jih bo primanjkovalo okoli 1040, kar je petkrat več, kot bo znašala ponudba), pa tudi zaradi nizke konkurenčnosti Slovenije na področju plač v primerjavi z drugimi državami EU (tudi kot posledica visoke obdavčitve plač).
Toda avtorji analize opozarjajo tudi na neskladja med stopnjo izobrazbe in potrebami trga dela. Neskladje med povpraševanjem na trgu dela in ponudbo diplomantov terciarnega izobraževanja v Sloveniji razkriva letno pomanjkanje približno 4195 diplomantov na nekaterih področjih in presežek 1088 diplomantov na drugih. To zahteva ciljno usmerjeno načrtovanje delovne sile in izobraževalne politike, ki bodo usklajene s potrebami na posameznih področjih dela.
Poklicna pot posameznika bo v prihodnje vse bolj odvisna od njegove sposobnosti pridobivanja in posodabljanja znanja skozi celotno delovno dobo. »To zahteva večje naložbe v vseživljenjsko učenje, zlasti, ker je udeležba odraslih v izobraževanju v Sloveniji trenutno med sedmimi najnižjimi v Evropi. Potrebna pa bo tudi večja zavezanost zasebnih in javnih institucij k sprejemanju in uporabi naprednih digitalnih tehnologij,« še sklene Caprirolo.
