Kot državljani Evropske unije imajo Slovenci pravico do enakih pogojev za študij v drugih državah Unije. To pomeni, da so v nekaterih državah šolnine subvencionirane, na primer v Nemčiji ali Avstriji, kjer je študij pogosto brezplačen. Tudi skandinavske države, na primer Danska, Švedska in Finska, ponujajo brezplačno šolanje za študente iz EU. Na Nizozemskem so šolnine zmerne z možnostjo posojila za kritje stroškov. Tudi v Italiji in Španiji je podobno, medtem ko je študij v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji pogosto dražji, a so na voljo različne štipendije in subvencije.

Po podatkih Javnega štipendijskega sklada so najbolj zanimive države za študij v tujini v zadnjih petih letih Združeno kraljestvo (24,3 odstotka), Nizozemska (20,7 odstotka), Nemčija (10,8 odstotka), Švica (8,3 odstotka), Švedska (5,6 odstotka) in Avstrija (5,4 odstotka).

»Študenti, ki se odločajo za študij v tujini, morajo biti pri izbiri študija pozorni predvsem na to, ali gre za formalno izobraževanje, ob koncu katerega študent pridobi javno veljavno izobrazbo. To pomeni, da mora študent opraviti izobraževanje v instituciji, za katero pristojni organi države izvora izobraževanja jamčijo, da je del formalnega šolskega sistema države izvora izobraževanja. Pri izbrani izobraževalni instituciji je treba preveriti status institucije in izobraževalnega programa v državi izvora,« pravijo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Vnaprej določeni postopki

Vsaka država ima predpisane svoje postopke za priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, zato se je po navedbah ministrstva najbolje obrniti na tujo izobraževalno institucijo, kjer posameznik želi nadaljevati izobraževanje, ali center ENIC-NARIC države gostiteljice. Informacije za posamezne države je med drugim mogoče najti na spletni povezavi, kjer imajo države objavljene tudi akreditirane visokošolske institucije, ki jih država priznava kot del svojega formalnega izobraževalnega sistema in s tem jamči za standarde kakovosti.

Podatkov o skupnem številu slovenskih študentov, ki se odločijo za študij v tujini, nimajo niti na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije niti na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskim in preživninskem skladu RS. Slednji vodi statistiko o prejemnikih njihovih štipendij za izobraževanje v tujini. Kljub temu veliko študentov v tujini študira brez štipendije sklada, saj so na voljo tudi druge oblike financiranja.

Sklad ponuja Zoisove štipendije in štipendije Ad futura za izobraževanje v tujini. V letu 2024 se je za pridobitev štipendije Ad futura prijavilo 221 zainteresiranih, štipendijo je prejelo 78 študentov. Leto prej so prejeli 223 vlog, štipendijo je prejelo 93 štipendistov. Za nadarjene posameznike so na voljo tudi športne ali kulturne štipendije.

»Kar zadeva priljubljene študijske programe, je izbira zelo raznovrstna. Za dodiplomski študij štipendije Ad futura trenutno podpirajo področja naravoslovja, tehnike, zdravstva, socialnega varstva in izobraževalnih ved, medtem ko za podiplomski študij ni omejitev glede področij. Najpogosteje izbrani programi spadajo med zdravstvo, družbene vede, matematiko in statistiko ter IKT,« opisujejo pri skladu.

Mladostniki se hitreje osamosvojijo

Jera Jagodic je po končani osnovni šoli v Naklem odšla na šolanje v avstrijski Šentjakob, na Višjo šolo za gospodarske poklice v Šempetru. Gre za petletno zasebno šolo. Po srednji šoli se je odločila za študij v Gradcu, kjer je študirala gospodarsko poslovanje.

»Imam dobro izkušnjo. Na začetku se je težko privaditi glede na to, da greš tako mlad od doma v internat. Po dveh, treh mesecih se spoznaš z drugimi in potem je lažje,« pripoveduje. V tretjem letniku, ko so imeli prakso, se je odločila, da ostane na avstrijskem Koroškem, in si družbo našla še v okviru tega. Vse skupaj ji je, kot pravi, pozneje pomagalo tudi pri iskanju službe.

Za možnost šolanja v tujini je izvedela od svoje mame, nato je šla na dan odprtih vrat, kjer je dobila vse informacije. Šola v Šempetru je dvojezična, tako so tudi učitelji govorili nemško in slovensko, avstrijski sošolci pa so se tako kot Slovenci nemščine učili tudi slovensko. »To se mi zdi zelo dober način učenja, med seboj smo se popravljali, ne da bi bili zaradi tega užaljeni,« pripoveduje Jera. V petem letniku so tako vsi tekoče govorili nemško in slovensko.

»Prilagajanje je težko, če greš v srednjo šolo brez prijateljev in družine. Vsako leto je bilo nekaj dijakov, ki so si po nekaj mesecih premislili. Dokler ne najdeš svoje družbe, je težko. Ko pa enkrat zaplavaš, je zelo fino,« o svoji izkušnji pravi Jera Jagodic in dodaja, da gredo nekateri po srednji šoli v tujini nazaj v Slovenijo študirat, pri njih pa je večina ostala v Avstriji, saj so se v petih letih dodobra navadili na tamkajšnji sistem.

Dvajsetletna Paulina Horvat Zeilhofer iz Ljubljane na Dunaju študira ekonomijo na Wirtschaftsuniversität Wien. Trenutno je vpisana v drugi letnik, študij, ki je brezplačen, opravlja v angleščini. »Moja nemščina ni bila dovolj dobra, da bi lahko opravljala študij tako, kot bi si želela,« pravi o tem.

Ob vpisu na fakulteto je morala opraviti sprejemni izpit. Za študij tam je, kot pravi, veliko povpraševanja in malo ponudbe, zato je bila zelo zadovoljna, da ji je uspelo dobro odpisati sprejemni test. Prej se je šolala na gimnaziji Šentvid, od koder je potrebovala potrdilo, da je naredila zadnji letnik in maturo, ter prevedeni spričevali.

»Dobiš izkušnjo študija v tujini, življenja na svojem, da si moraš vse pravzaprav postaviti na novo, najti prijatelje, ljudi, na katere se lahko zaneseš. Še vedno pa sem pet ur od doma in lahko grem vsak konec tedna domov, če bi si tega želela,« pripoveduje o svoji izkušnji in dodaja, da je bil največji izziv najti stanovanje, saj je študentskih domov tam malo.

Ob začetku študija je bilo težje, kot je pričakovala. »Nisem si predstavljala, da bom toliko pogrešala družino, čeprav sem bila že doma zelo samostojna,« pravi. V nasprotju z izmenjavo v programu Erasmus, kjer študenti iščejo družbo, imajo namreč po njenem pripovedovanju pri rednem študiju drugi že prijatelje od prej, iz srednji šol. Tako je za prišleke težje. Večjih težav ali zapletov ob študiju v tujini pa vseeno ni imela in ga priporoča vsakemu, ki je kdaj pomislil na to možnost.