Izraz »tiha odpoved« (quiet quitting) se je razširil prek družbenega omrežja tiktok, kjer so mladi začeli deliti svoje izkušnje z zavračanjem »kulture hustle,« torej ideje, da mora posameznik za uspeh delati več, kot je zanj plačan. Pri tem zaposleni svoje naloge opravijo, vendar ne presegajo pričakovanj ali vlagajo dodatnega, neplačanega truda. Ker kakovost službenega in kakovost zasebnega življenja neposredno vplivata druga na drugo, se mladim zdi bistveno, da s pomočjo takšnega pristopa ohranijo dobro počutje in ravnovesje.
Oznaka #QuietQuitting je sicer postala viralna leta 2022, ko je na tiktoku hitro dosegla milijone ogledov, pod njo pa se še danes pojavljajo nove vsebine.
Odziv na izgorelost
Potem ko so v nekaterih medijih posameznike, ki prakticirajo tiho odpoved, označili za »lenuhe« in »snežinke,« so strokovnjaki za British GQ poudarili, da ne gre za lenobo ali neodgovornost. Zaposleni se namreč ne odpovedujejo svojim nalogam, temveč zavračajo neformalna pričakovanja po stalni dosegljivosti in dodatnem angažmaju, zaradi česar nekateri ocenjujejo, da je izraz sam po sebi zavajajoč.
Pojav se pogosto razlaga kot odziv na dolgotrajno preobremenjenost in izgorelost, ki sta se dodatno okrepili v času pandemije. Kot so še navedli pri British GQ, je zato ključno, da podjetja poskrbijo za ustrezno razporeditev dela in uvedbo politik dobrega počutja zaposlenih ter razmislijo o širših rešitvah, kot sta večja socialna varnost in štiridnevni delovni teden.
Dejstvo, da pojav najpogosteje povezujejo z generacijo Z, ni naključje. Mladi so večinoma na začetku kariere, ko podjetja pogosto pričakujejo dodatno angažiranost in pripravljenost na neplačano delo v zameno za prihodnje napredovanje. Kljub temu pa so pri Los Angeles Times pojasnili, da koncepta niso ustvarili mladi, temveč pripadniki generacije X, le da pojav prej ni imel imena.
Kaj to pomeni za trg dela?
Ob porastu primerov tihe odpovedi so številna tuja podjetja začela opozarjati na negativne posledice, kot so zmanjšana produktivnost, nižja motivacija, slabša timska dinamika in večji finančni stroški.
Po drugi strani pa so strokovnjaki pri Psychology Today poudarili, da ima tiha odpoved lahko tudi pozitivne učinke. Večje število zaposlenih, ki postavljajo jasne meje, lahko namreč vodi v ponovno opredelitev družbenih norm glede prekomernega dela in izčrpanosti ter spodbuja iskanje bolj trajnostnih načinov dela.
Tiha odpoved se je tako iz trenda razvila v odraz širših sprememb na trgu dela. Generacija Z skratka ne zavrača dela, zahteva pa, da ima to jasne meje in ne posega v kakovost življenja.